Fizioterapija na domu

Možganska kap in fizioterapija


Podjetje Therapia, fizioterapija na domu, d.o.o. vam nudi strokovno rehabilitacijo po možganski kapi. Razvili smo lastno tehniko, s katero spravimo nazaj na noge 90% naših pacientov. Rehabilitiramo tako nepokretne paciente kot tudi tiste, ki so manj prizadeti. Več o vzrokih in posledicah možganske kapi ter kako se lotiti ustrezne rehabilitacije, pri čemer igra največjo vlogo fizioterapija, si lahko preberete v naslednjih vrsticah.

 

Možganska kap in njeni vzroki


O možganski kapi govorimo, ko pride do prekinitve prekrvavitve v možgane, za katero sta možna dva vzroka. Prvi je, ko v krvi nastane strdek in se le-ta zaustavi v žili v možganih, zaradi česar potem možgani od tistega mesta dalje nimajo več prekrvavitve – to vrsto možganski kapi imenujemo ishemična možganska kap. Drugi vzrok pa je, ko žila v mo��ganih poči in kri več ne potuje naprej po tej žili, zaradi česar možgani zopet niso ustrezno prekrvavljeni – tako obliko kapi imenujemo hemoragična možganska kap. Fizioterapija lahko nudi rehabilitacijo ne glede na vrsto kapi.


Možganska kap, njene posledice in ustrezno ukrepanje


Običajno se možganska kap najbolj očitno kaže navzven v obliki zunanjih fizičnih posledic. Te so prizadetost govora in onemogočeno ali zmanjšano premikanje okončin. Vendar pa mnogokrat pri možganski kapi niso prizadete le okončine in govor, ampak je, kar je navzven manj opazno, v osnovi pri možganski kapi prizadet tudi trup in s tem mišice trupa.


Če bi bila prizadeta le noga, ki ovira hojo, lahko namreč stanje popravimo z raznimi pripomočki, kot so opornice, ki pomagajo nadomeščati manjkajočo moč v mišicah, medtem ko je pri trupu stanje bolj problematično, saj ustreznih opornic za pomoč mišicam trupa ni. Dokler mišice trupa po utrpeti možganski kapi ne morejo dvigniti kolka in vzdrževati stabilnosti ter ravnotežja telesa, do takrat takega pacienta ni možno postaviti na noge, kaj šele, da bi samostojno hodil. Pri tovrstni rehabilitaciji je zato ustrezna fizioterapija izrednega pomena.

 

Ravno tako ni vseeno, kako dolgo se terapija izvaja, kakšna je njena sistematika ter kdo je vaš terapevt. Časa, ki ga izgubite neposredno po možganski kapi, namreč ne morete nadoknaditi kasneje. Zato je že od samega začetka nujna dosledna rehabilitacija, ki naj traja vsaj 18 mesecev. V tem času se lahko le-ta dopolnjuje z drugimi ustanovami, kot so rehabilitacijski centri Soča, Izlake, razne toplice… Ker pa terapije v teh zavodih trajajo le po nekaj tednov, je v vmesnem času še vedno potrebno delati samostojno, pod nazdorom izkušenega in strokovno podkovanega fizioterapevta, ki vadi tako z bolnikom kot tudi s svojci ter obenem dosledno povečuje težavnost vaj za ustrezen napredek.


Fizioterapija kot sistem rehabilitacije po možganski kapi se torej najprej osredotoči ravno na mišice trupa, preko katerih lahko ponovno zgradimo centralno stabilnost organizma, kar je ključnega pomena za ravnotežje in hojo. Šele ko so se mišicam trupa povrne moč in vzdržljivost, se lahko pozornost prenese na okončine in kasneje na povezevanje vsega v hojo. Če rehabilitacija ne bo zastavljena na tak način, bo do dobrega rezultata veliko težje priti. V vsakem primeru pa bo le-ta počasnejši.


V podjetju Therapia d.o.o. – fizioterapija na domu smo ravno v ta namen razvili lastno tehniko, ki začne rehabilitacijo pri osnovi, se pravi pri trupu. Namen te tehnike je, da se po možganski kapi in njenih posledicah najprej ponovno razvijejo proksimalne mišice, se pravi mišice bližje središču telesa, ki nudijo oporo celotnemu telesu tako pri stanju kot pri hoji, in šele potem preostale mišice vedno bolj distalno (stran od centra telesa), ki seveda tudi igrajo pomembno vlogo pri hoji. Na tak način lahko postavimo na noge vse paciente, pri katerih lahko vsaj do neke mere oživimo zadostno količino proksimalnih mišic, torej naših ciljnih mišic.


V končni fazi sicer ne moremo zagotoviti tega ali se bo mišica po možganski kapi odzvala ali ne. Tega ne more zagotoviti nihče, je pa s temi vajami ta verjetnost večja. Ko pa dejansko pride do faze, ko ciljne mišice oživijo (predvsem sta to mišici quadratus lumborum, ki skrbi za dvigovanje kolka pri hoji, ter gluteus medius), pa je potem zelo veliko odvisno od ustreznega pristopa samega fizioterapevta. Če namreč le-ta uspe oživeti predvsem prej omenjene mi��ice, potem lahko z ustrezno tehniko (kot je recimo naša tehnika) v veliki meri doseže ustrezno stabilnost trupa ter v končni fazi želeni cilj, ki je najprej postavitev pacienta zopet na noge in v končni fazi hoja pacienta. Takrat lahko rečemo, da je bila fizioterapija uspešna.


Primer našega pacienta


Kot primer lahko navedemo pacienta, ki nam je po končani rehabilitaciji poslal zahvalno pismo. Omenjenega pacienta so v Rehabilitacijskem zavodu Soča zavrnili, ker ni dosegal kriterijev, saj ni mogel samostojno sedeti, oziroma ohranjati sedečega položaja. Zavrnili so ga tudi v toplicah in mu predlagali, da gre v oskrbo doma za upokojence. Tako je pristal v domači oskrbi na željo svojcev, ki so poskusili še z nami, saj so dobili nasvet, da lahko fizioterapija pomaga pri tovrstni rehabilitaciji.


Ko smo začeli rehabilitacijo z njim, smo veliko časa (nekaj mesecev, ker je bil res v slabem stanju) posvetili krepitvi mišic trupa, da so se le-te sploh aktivirale in pridobile nekaj svojih funkcij ter da je glava dobila vsaj delni nadzor nad njimi. To pomeni, da si je glava želela premakniti kolk in da je do tega giba tudi dejansko prišlo. Fizioterapija in z njo omenjena tehnika našega podjetja sta sčasoma mišice razvili do te mere, da je lahko pacient samostojno sedel v sedečem položaj, ne da bi bil naslonjen, tudi več ur. Slednje je tudi osnova za nadaljnje delo. Z nadaljevanjem terapije pa smo v končni fazi dosegli, da lahko omenjeni pacient danes hodi samostojno. Hči ga sicer spremlja zaradi same varnosti, vendar pri hoji ne potrebuje pomoči.


Drugi primer pa je pacient, ki ravno zaključuje rehabilitacijo in je tudi prebolel možgansko kap. Pacient je bil sicer po enem mesecu pokreten, vendar mu je kap vseeno pustila posledice. Te so bile sledeče: zmanjšala se mu je stabilnost pri hoji (predvsem na neravnih in spolzkih podlagah), težave je imel torej z ravnotežjem, obhajal ga je občutek, da bo padel, saj ni bil prepričan sam vase. Načeloma pa je vseeno lahko funkcioniral v domačem okolju. Tudi pri njemu smo uporabili popolnoma enak sistem – tehniko krepitve najprej mišic trupa ter nato prehod na okončine. Posledično pa prenos naučenega v hojo in aktivne gibe. Po nekaj mesecih je pacient sedaj povsem samostojen in lahko v celoti skrbi zase ter ga ni več strah padcev. Posledično je bolj aktiven, več hodi in raje vadi.


Če vas je prizadela možganska kap in bivate v Ljubljani, njeni okolici ali na Gorenjskem, nas za brezplačen obisk in pregled pokličite na 040 858 959.

Za ogled osnovnih vaj za fizioterapijo pa kliknite na naslednjo povezavo: Fizioterapija – prikaz osnovnih vaj


Vsak dan obiskujemo nove in nove paciente po možganski kapi.

Možganska kap je nevrološka bolezen, pri kateri pride do nevroloških simptomov zaradi prekinitve dotoka krvi v možgane.

Pomagamo vam v različnih stanjih:

- takoj po možganski kapi, da vas rehabilitiramo do stopnje, da lahko greste v nadaljnjo rehabilitacijo v univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA, toplice

- po rehabilitaciji v drugih institucijah, da z rehabilitacijo še nadaljujete in napredujete, saj se v prvem letu ali letu in pol lahko naredi še zelo veliko in je škoda da tega ne bi izkoristili,

- nekateri ste po možganski kapi tako prizadeti, da ne boste nikoli sprejeti na rehabilitacijo v univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA. Mi pa vam lahko še veliko pomagamo in kljub vsemu z vami dosti napredujemo,

- z našimi terapijami obvarujemo ležeče bolnike pred dekubitusi, pljučnicami…

- svojce bolnikov naučimo, kako ravnati z bolnikom pri negi in vajah, da se kar najmanj utrudijo in hkrati naredijo nego ali vaje na terapevtski način.


Za vse bolnike po možganski kapi je prvi obisk diplomiranega fizioterapevta na domu BREZPLAČEN, tako se lahko z njim pogovorite. On vam iz izkušenj pove, kaj vse bomo lahko pri vas še dosegli.


Pri bolnikih po možganski kapi je vedno tako, da prej ko začnete s profesionalno rehabilitacijo, hitreje lahko dosežete, kar se da največjo samostojnost in boljšo kvaliteto življenja. Zato ne čakajte predolgo, pokličite nas na 040 858 959 in se naročite na brezplačni pregled.


P.s. Pomembno je povedati, da z nestrokovno fizioterapijo lahko naredite sebi več škode kot koristi, kar pa vas lahko stane vašega zdravja in nepopravljivih posledic. Therapia d.o.o.



Možganska kap je v sodobnem času zelo velik problem. Strokovnjaki pa svetujemo, da se bolniki po možganski kapi čim prej obrnete na usposobljenega fizioterapevta, ki bo vaše zdravstveno stanje kar se da izboljšal.

- Pri možganski kapi lahko stanje v prvem letu drastično izboljšamo!

- Kaj nastane, ��e se ne obrnemo na strokovnjaka?

- Kako nam lahko strokovnjak pomaga?

- Sporočilo gospe Alojzije.

- Več o možganski kapi.


Pri možganski kapi lahko stanje v prvem letu drastično izboljšamo!

Ljudem se v večini primerov ritem življenja po preboleli možganski kapi zelo spremeni. Zato je pomembno, da se človek v začetnem obdobju res posveti rehabilitaciji, saj lahko takrat svoje stanje najbolj izboljša. To pa mu omogoča tudi večjo kvaliteto življenja. Zavedati se je potrebno, da 90% bolnikov po možganski kapi ni sprejetih na rehabilitacijo v Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA in tudi tisti, ki so dostikrat tam še ne dosežejo svojega maksimalnega okrevanja. Večina pacientov, ki ni sprejeta v Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA, tja niso sprejeti zato, ker je njihovo zdravstveno stanje preslabo. Zato bi bilo dobro, da bi poskusili s strokovnjakom že na svojem domu in skušali stanje izboljšati do takšne mere, da bi ustrezalo pogojem Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo SOČA.


Kaj nastane, če se ne obrnemo na strokovnjaka?

Na žalost veliko ljudi svoje svojce po preboleli možganski kapi zgolj neguje ali pa jih na nego in oskrbo pošlje v dom starejših občanov. Veliko premalo pomena pa dajo sami terapiji slednjih, kar kljub začetnemu izboljšanju pripelje do hitrega poslabšanja zdravstvenega stanja bolnikov.

Če povemo primer: naša pacientka Alojzija, 65 let,  je bila po preboleli možganski kapi nekaj dni popolnoma nepokretna in brez sposobnosti govora. Po mesecu in pol se je lahko s svojci posedla in se pri negi s pomočjo obrnila iz levega na desni bok. Na rehabilitacijouniverzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA ni bila sprejeta. Ker ni imela ustrezne terapije se ji je tonus v mišicah začel zelo poviševati. Bolečine v prizadeti rami so se ji povečale. Posledično je večino časa ležala v postelji, zato so se ji začele pojavljati še druge težave, kot so zaprtje, preležanine… Dobila je celo pljučnico.


Kako nam lahko strokovnjak – fizioterapevt pomaga?

Pomembno je, da po možganski kapi ukrepamo kar najhitreje in od začetka res vso energijo usmerimo v rehabilitacijo bolnika. Najprej bolniki ponavadi pristanejo v bolnišnici, kasneje pa gredo na različne konce. Najbolj srečni primeri v Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA in od tam še za nekaj časa v toplice. Večina pa jih pristane kar doma ali pa v domu starejših občanov.

Če nadaljujemo kar z zgodbo gospe Alojzije, katere svojci so nas po štirih mesecih in pol poklicali in povprašali po terapiji. Z gospo Alojzijo smo začeli aktivno izvajati terapijo, v katero smo vključili tudi svojce. Po treh mesecih je Alojzija napredovala do stopnje, ko se je lahko sama posedla in samostojno sedela. Tako je bila sprejeta v Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA, kjer so s terapijo nadaljevali in ji poleg terapije izdelali še primerne opornice in pripomočke za hojo. Gospa Alojzija nas je po rehabilitaciji ponovno poklicala, saj je lahko naredila že nekaj korakov. Mi smo s terapijo pri njej doma nadaljevali in jo naučili funkcionirati v njenem okolju in prehoditi njene stopnice.


Sporočilo gospe Alojzije

Zahvaljujem se terapevtom podjetja Therapia d.o.o., zaradi katerih lahko sedaj skrbim sama zase, čeprav več ne kuham, ker nimam te potrebe. Sem zelo zadovoljna, saj lahko počnem vse aktivnosti , ki sem jih počela, ko sem bila še zdrava. Po dolgi dobi v postelji znam zelo ceniti koliko pomeni, da lahko stopim na svoje noge in odkorakam iz sobe v sobo ali pa ven v naravo.


V našem podjetju izvajamo vedno več fizioterapevtskih terapij ravno na bolnikih po možganski kapi.

Ne čakajte predolgo, pokličite nas na 040 858 959 in se naročite na brezplačni pregled.


Več o možganski kapi

Možganska kap je eno najpogostejših nevroloških obolenj, ki prizadene sodobnega človeka.

O možganski kapi govorimo takrat, ko pride do zamašitve (ishemična možganska kap ali infarkt) ali do krvavitve ( hemoragična možganska kap) v eni izmed žil, ki oskrbujejo možgane s kisikom in hranilnimi snovmi. Ob taki zama��itvi ali krvavitvi pride do motene oskrbe možganov s kisikom ter posledično do poškodbe tistega dela možganov, ki ga počena ali zamašena žila oskrbuje.

V trenutku dogodka možganske kapi je najpomembnejše preživetje prizadetega, torej čimprejšnja vzpostavitev dihanja in prekrvavitve, ukrepanje v primeru nezavesti in bolnišnična oskrba, kjer spremljajo vse vitalne znake po dogodku.

Po vzpostavitvi najpomembnejših življenjskih funkcij sledi ugotavljanje narejene škode, ki se kaže v telesni simptomatiki, značilni za vsak posamezen del v možganih, ki je bil prizadet.


Klinična slika

Že na pogled in z nekaj vprašanji, lahko tudi brez CT preiskave, ugotovimo približno kateri del možganov je bil prizadet, saj je vsak del možganov določen za posamezne funkcije. Možganski polobli ali hemisferi skrbita za gibanje in senzibiliteto diagonalne polovice telesa, zato imamo pri poškodovani levi hemisferi klinično sliko izraženo na desni polovici telesa in obratno.

Najbolj značilna slika osebe po mo����ganski kapi je nedvomno hemiplegija ali hemipareza, kar pomeni prizadetost polovice telesa, ki je lahko združena še z motnjami govora, računanja, branja in pisanja če je prizadeta leva hemisfera; z motnjami vida po polovici vidnega polja, če je prizadet zatilni predel možganov; če je okvara v sprednjem delu možganov je bolj prizadeta noga, če pa je prišlo do kapi v srednjem delu, roka. Najtežje so posledice prizadetosti čelnega režnja, zlasti za svojce in okolico, saj le-ta privede do osebnostnih sprememb človeka.


Dejavniki tveganja za možgansko kap

Dejavnike tveganja delimo na tiste, na katere nimamo vpliva ter na tiste, na katere lahko vplivamo.

Med prve štejemo starost in spol, kjer so na slabšem položaju moški, saj ženske do 40. leta varujejo hormoni, zlasti estrogen, sledita dednost in pojav možganske kapi v družini.


Dejavniki, na katere lahko vplivamo so:

  • zvišan krvni pritisk (nad 140/90 mmHG)

  • sladkorna bolezen

  • maščobe v krvi (zvišan holesterol)

  • kajenje

  • prekomerno uživanje alkohola

  • motnje srčnega ritma

m

Zdravljenje možganske kapi

Pomembno je, da z zdravljenjem pričnemo takoj, ko opazimo kakršnekoli znake možganske kapi. Obi������ajno predno človeka prizadene možganska kap, le-ta doživi opozorilne znake zaradi tranzitorne ishemične atake (TIA), katere znaki so enaki kot pri možganski kapi (povesi se ustni kot, prizadeta je polovica telesa, motnje govora ipd.) le da so prehodne narave, saj jih povzroči manjši krvni strdek, ki se v roku 24 ur stopi.

Nekateri ljudje večkrat doživijo TIA, ne da bi prišlo do možganske kapi, a žal je večina takih, ki ji sledi prava možganska kap, katere posledice ne minejo tako hitro. Takrat je pomembno, da se ukrepa takoj, saj vam lahko v bolnišnici dajo fibrinolitično terapijo, ki raztaplja krvne strdke, vendar deluje samo 3 ure po napadu možganske kapi. Po tem ����asu so poškodbe možganov zaradi pomanjkanja kisika trajne in nepovratne.

V primeru da prej omenjena terapija ne pomaga, človeka zadržijo v bolnišnici na opazovanju, hkrati pa s pomočjo fizioterapevta, delovnega terapevta, po potrebi tudi logopeda in psihoterapevta, takoj pričnejo z rehabilitacijo, ki je običajno dolgotrajna in se nadaljuje tudi po odhodu iz bolnišnice bodisi v specializirano ustanovo ali v domačo oskrbo.

Nadaljevanje rehabilitacije je klju��nega pomena za kasnejšo kvaliteto življenja. Daljši ko je čas brez rehabilitacije (zlasti v domači oskrbi),  slabše so možnosti za obnovo telesnih funkcij in samostojnosti.

Statistika kaže, da so posledice možganske kapi v večini primerov neugodne (zlasti zaradi neprimerne, prepozne ali pa v najslabšem primeru brez kakršnekoli rehabilitacije), saj je več kot polovica ljudi lažjih invalidov, ki se nikoli več ne vrnejo v star način življenja, slabih 20% je težkih invalidov, ki so v vseh dnevnih aktivnostih odvisni od tuje pomoči in le 14% je takih, ki z rehabilitacijo odpravijo vse posledice možganske kapi.


Preprečevanje možganske kapi

Najpomembnej��i na������in preprečevanja je vsekakor zdrav način življenja za vse ljudi, še zlasti pa morajo biti na to pozorni vsi tisti, ki imajo katerega od navedenih dejavnikov tveganja, na katere ne moremo vplivati, poleg tega pa še nezdrav življenjski slog.


Tako so najpomembnejši ukrepi:

  • sprememba življenjskega sloga

  • znižati visok krvni pritisk

  • uravnavati krvni sladkor

  • znižati holesterol

  • opustiti nezdrave razvade (kajenje)

  • alkohol uživati zmerno (1-2 kozarca vina/piva na dan)

  • redna telesna dejavnost, vsaj 3x na teden po 30-60 minut


Simptomi mo��ganske kapi:

  • krvni strdek (možganska tromboza)

  • možganska embolija (odtrga delček krvnega strdka, ki je nastal nekje v telesu, kri ga nato zanese do manjših možganskih arterij, ki jih strdek zamaši)

  • možganska krvavitev (žilna stena poči, kri pa se razlije po možganih)

m

Znaki možganske kapi:

  • delna ali popolna ohromelost desne ali leve polovice telesa

  • motnja zaznavanja ohromele polovice telesa

  • motnje govora, branja, pisanja, zmanjšano vidno polje

  • popolna slepota

  • vrtoglavica

  • dvojni vid

  • motnja požiranja

  • zadrževanja vode in blata

  • zmedenost

  • krči

  • nezavest

m

Vrste možganske kapi:

  • mo��ganska kap brez kliničnih znakov

  • možganska kap z žariščnimi znaki (žila se razpoči, kri pa se razlije v možgane)

  • žilna demenca

  • subarahnoidna krvavitev

  • okvara možganov zaradi zvišanega krvnega tlaka

mm

Povi��������������������������������������an mišični tonus

Povišan tonus mišic je klinični znak, ki ga občutimo kot težje premikanje na��ih okončin in/ali trupa. Gre za napetost v mišicah. Naši gibi so bolj odsekani, trši, nenatančni. Zdravnik pri nevrološkem pregledu z opazovanjem in premikanjem prav tako opredeli tonus mišic, ki pa povišan sam po sebi še nič ne pomeni. Pomemben je celoten vtis vključno z  gibalnimi sposobnosti, s kitnimi refleksi, z mišično močjo. Zelo priporočljiva je nevrofizioterapija, s katero boste izvajali posebne vaje. O njih vas bo poučil za to posebno strokovno usposobljen fizioterapevt.

m

Ne ��akajte predolgo, pokličite nas na 040 858 959 in se naročite na brezplačni pregled.