Možganska kap je nevrološka bolezen, pri kateri pride do nevroloških simptomov zaradi prekinitve dotoka krvi v možgane.

Pomagamo vam v različnih stanjih:

- takoj po možganski kapi, da vas rehabilitiramo do stopnje, da lahko greste v nadaljnjo rehabilitacijo v univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA, toplice…

- po rehabilitaciji v drugih institucijah, da z rehabilitacijo še nadaljujete in napredujete, saj se v prvem letu ali letu in pol lahko naredi še zelo veliko in je škoda da tega ne bi izkoristili,

- nekateri ste po možganski kapi tako prizadeti, da ne boste nikoli sprejeti na rehabilitacijo v univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA. Mi pa vam lahko še veliko pomagamo in kljub vsemu z vami dosti napredujemo,

- z našimi terapijami obvarujemo ležeče bolnike pred dekubitusi, pljučnicami…

- svojce bolnikov naučimo, kako ravnati z bolnikom pri negi in vajah, da se kar najmanj utrudijo in hkrati naredijo nego ali vaje na terapevtski način.

Za vse bolnike po možganski kapi je prvi obisk diplomiranega fizioterapevta na domu BREZPLAČEN, tako se lahko z njim pogovorite. On vam iz izkušenj pove, kaj vse bomo lahko pri vas še dosegli.

Pri bolnikih po možganski kapi je vedno tako, da prej ko začnete s profesionalno rehabilitacijo, hitreje lahko dosežete, kar se da največjo samostojnost in boljšo kvaliteto življenja. Zato ne čakajte predolgo, pokličite nas na 040 858 959 in se naročite na brezplačni pregled.

P.s. Pomembno je povedati, da z nestrokovno fizioterapijo lahko naredite sebi več škode kot koristi, kar pa vas lahko stane vašega zdravja in nepopravljivih posledic. Therapia d.o.o.

Možganska kap je v sodobnem času zelo velik problem. Strokovnjaki pa svetujemo, da se bolniki po možganski kapi čim prej obrnete na usposobljenega fizioterapevta, ki bo vaše zdravstveno stanje kar se da izboljšal.

- Pri možganski kapi lahko stanje v prvem letu drastično izboljšamo!

- Kaj nastane, če se ne obrnemo na strokovnjaka?

- Kako nam lahko strokovnjak pomaga?

- Sporočilo gospe Alojzije.

- Več o možganski kapi.

Pri možganski kapi lahko stanje v prvem letu drastično izboljšamo!

Ljudem se v večini primerov ritem življenja po preboleli možganski kapi zelo spremeni. Zato je pomembno, da se človek v začetnem obdobju res posveti rehabilitaciji, saj lahko takrat svoje stanje najbolj izboljša. To pa mu omogoča tudi večjo kvaliteto življenja. Zavedati se je potrebno, da 90% bolnikov po možganski kapi ni sprejetih na rehabilitacijo v Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA in tudi tisti, ki so dostikrat tam še ne dosežejo svojega maksimalnega okrevanja. Večina pacientov, ki ni sprejeta v Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA, tja niso sprejeti zato, ker je njihovo zdravstveno stanje preslabo. Zato bi bilo dobro, da bi poskusili s strokovnjakom že na svojem domu in skušali stanje izboljšati do takšne mere, da bi ustrezalo pogojem Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo SOČA.

Kaj nastane, če se ne obrnemo na strokovnjaka?

Na žalost veliko ljudi svoje svojce po preboleli možganski kapi zgolj neguje ali pa jih na nego in oskrbo pošlje v dom starejših občanov. Veliko premalo pomena pa dajo sami terapiji slednjih, kar kljub začetnemu izboljšanju pripelje do hitrega poslabšanja zdravstvenega stanja bolnikov.

Če povemo primer: naša pacientka Alojzija, 65 let,  je bila po preboleli možganski kapi nekaj dni popolnoma nepokretna in brez sposobnosti govora. Po mesecu in pol se je lahko s svojci posedla in se pri negi s pomočjo obrnila iz levega na desni bok. Na rehabilitacijo v univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA ni bila sprejeta. Ker ni imela ustrezne terapije se ji je tonus v mišicah začel zelo poviševati. Bolečine v prizadeti rami so se ji povečale. Posledično je večino časa ležala v postelji, zato so se ji začele pojavljati še druge težave, kot so zaprtje, preležanine… Dobila je celo pljučnico.

Kako nam lahko strokovnjak – fizioterapevt pomaga?

Pomembno je, da po možganski kapi ukrepamo kar najhitreje in od začetka res vso energijo usmerimo v rehabilitacijo bolnika. Najprej bolniki ponavadi pristanejo v bolnišnici, kasneje pa gredo na različne konce. Najbolj srečni primeri v Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA in od tam še za nekaj časa v toplice. Večina pa jih pristane kar doma ali pa v domu starejših občanov.

Če nadaljujemo kar z zgodbo gospe Alojzije, katere svojci so nas po štirih mesecih in pol poklicali in povprašali po terapiji. Z gospo Alojzijo smo začeli aktivno izvajati terapijo, v katero smo vključili tudi svojce. Po treh mesecih je Alojzija napredovala do stopnje, ko se je lahko sama posedla in samostojno sedela. Tako je bila sprejeta v Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA, kjer so s terapijo nadaljevali in ji poleg terapije izdelali še primerne opornice in pripomočke za hojo. Gospa Alojzija nas je po rehabilitaciji ponovno poklicala, saj je lahko naredila že nekaj korakov. Mi smo s terapijo pri njej doma nadaljevali in jo naučili funkcionirati v njenem okolju in prehoditi njene stopnice.

Sporočilo gospe Alojzije

Zahvaljujem se terapevtom podjetja Therapia d.o.o., zaradi katerih lahko sedaj skrbim sama zase, čeprav več ne kuham, ker nimam te potrebe. Sem zelo zadovoljna, saj lahko počnem vse aktivnosti , ki sem jih počela, ko sem bila še zdrava. Po dolgi dobi v postelji znam zelo ceniti koliko pomeni, da lahko stopim na svoje noge in odkorakam iz sobe v sobo ali pa ven v naravo.

V našem podjetju izvajamo vedno več fizioterapevtskih terapij ravno na bolnikih po možganski kapi.

Ne čakajte predolgo, pokličite nas na 040 858 959 in se naročite na brezplačni pregled.

Več o možganski kapi

Možganska kap je eno najpogostejših nevroloških obolenj, ki prizadene sodobnega človeka.

O možganski kapi govorimo takrat, ko pride do zamašitve (ishemična možganska kap ali infarkt) ali do krvavitve ( hemoragična možganska kap) v eni izmed žil, ki oskrbujejo možgane s kisikom in hranilnimi snovmi. Ob taki zamašitvi ali krvavitvi pride do motene oskrbe možganov s kisikom ter posledično do poškodbe tistega dela možganov, ki ga počena ali zamašena žila oskrbuje.

V trenutku dogodka možganske kapi je najpomembnejše preživetje prizadetega, torej čimprejšnja vzpostavitev dihanja in prekrvavitve, ukrepanje v primeru nezavesti in bolnišnična oskrba, kjer spremljajo vse vitalne znake po dogodku.

Po vzpostavitvi najpomembnejših življenjskih funkcij sledi ugotavljanje narejene škode, ki se kaže v telesni simptomatiki, značilni za vsak posamezen del v možganih, ki je bil prizadet.

Klinična slika

Že na pogled in z nekaj vprašanji, lahko tudi brez CT preiskave, ugotovimo približno kateri del možganov je bil prizadet, saj je vsak del možganov določen za posamezne funkcije. Možganski polobli ali hemisferi skrbita za gibanje in senzibiliteto diagonalne polovice telesa, zato imamo pri poškodovani levi hemisferi klinično sliko izraženo na desni polovici telesa in obratno.

Najbolj značilna slika osebe po možganski kapi je nedvomno hemiplegija ali hemipareza, kar pomeni prizadetost polovice telesa, ki je lahko združena še z motnjami govora, računanja, branja in pisanja če je prizadeta leva hemisfera; z motnjami vida po polovici vidnega polja, če je prizadet zatilni predel možganov; če je okvara v sprednjem delu možganov je bolj prizadeta noga, če pa je prišlo do kapi v srednjem delu, roka. Najtežje so posledice prizadetosti čelnega režnja, zlasti za svojce in okolico, saj le-ta privede do osebnostnih sprememb človeka.

Dejavniki tveganja za možgansko kap

Dejavnike tveganja delimo na tiste, na katere nimamo vpliva ter na tiste, na katere lahko vplivamo.

Med prve štejemo starost in spol, kjer so na slabšem položaju moški, saj ženske do 40. leta varujejo hormoni, zlasti estrogen, sledita dednost in pojav možganske kapi v družini.

Dejavniki, na katere lahko vplivamo so:

• zvišan krvni pritisk (nad 140/90 mmHG)

• sladkorna bolezen

• maščobe v krvi (zvišan holesterol)

• kajenje

• prekomerno uživanje alkohola

• motnje srčnega ritma

m

Zdravljenje možganske kapi

Pomembno je, da z zdravljenjem pričnemo takoj, ko opazimo kakršnekoli znake možganske kapi. Običajno predno človeka prizadene možganska kap, le-ta doživi opozorilne znake zaradi tranzitorne ishemične atake (TIA), katere znaki so enaki kot pri možganski kapi (povesi se ustni kot, prizadeta je polovica telesa, motnje govora ipd.) le da so prehodne narave, saj jih povzroči manjši krvni strdek, ki se v roku 24 ur stopi.

Nekateri ljudje večkrat doživijo TIA, ne da bi prišlo do možganske kapi, a žal je večina takih, ki ji sledi prava možganska kap, katere posledice ne minejo tako hitro. Takrat je pomembno, da se ukrepa takoj, saj vam lahko v bolnišnici dajo fibrinolitično terapijo, ki raztaplja krvne strdke, vendar deluje samo 3 ure po napadu možganske kapi. Po tem času so poškodbe možganov zaradi pomanjkanja kisika trajne in nepovratne.

V primeru da prej omenjena terapija ne pomaga, človeka zadržijo v bolnišnici na opazovanju, hkrati pa s pomočjo fizioterapevta, delovnega terapevta, po potrebi tudi logopeda in psihoterapevta, takoj pričnejo z rehabilitacijo, ki je običajno dolgotrajna in se nadaljuje tudi po odhodu iz bolnišnice bodisi v specializirano ustanovo ali v domačo oskrbo.

Nadaljevanje rehabilitacije je ključnega pomena za kasnejšo kvaliteto življenja. Daljši ko je čas brez rehabilitacije (zlasti v domači oskrbi),  slabše so možnosti za obnovo telesnih funkcij in samostojnosti.

Statistika kaže, da so posledice možganske kapi v večini primerov neugodne (zlasti zaradi neprimerne, prepozne ali pa v najslabšem primeru brez kakršnekoli rehabilitacije), saj je več kot polovica ljudi lažjih invalidov, ki se nikoli več ne vrnejo v star način življenja, slabih 20% je težkih invalidov, ki so v vseh dnevnih aktivnostih odvisni od tuje pomoči in le 14% je takih, ki z rehabilitacijo odpravijo vse posledice možganske kapi.

Preprečevanje možganske kapi

Najpomembnejši način preprečevanja je vsekakor zdrav način življenja za vse ljudi, še zlasti pa morajo biti na to pozorni vsi tisti, ki imajo katerega od navedenih dejavnikov tveganja, na katere ne moremo vplivati, poleg tega pa še nezdrav življenjski slog.

Tako so najpomembnejši ukrepi:

• sprememba življenjskega sloga

• znižati visok krvni pritisk
  

• uravnavati krvni sladkor

• znižati holesterol

• opustiti nezdrave razvade (kajenje)

• alkohol uživati zmerno (1-2 kozarca vina/piva na dan)

• redna telesna dejavnost, vsaj 3x na teden po 30-60 minut

Simptomi možganske kapi:

• krvni strdek (možganska tromboza)

• možganska embolija (odtrga delček krvnega strdka, ki je nastal nekje v telesu, kri ga nato zanese do manjših možganskih arterij, ki jih strdek zamaši)

• možganska krvavitev (žilna stena poči, kri pa se razlije po možganih)

m

Znaki možganske kapi:

• delna ali popolna ohromelost desne ali leve polovice telesa

• motnja zaznavanja ohromele polovice telesa

• motnje govora, branja, pisanja, zmanjšano vidno polje

• popolna slepota

• vrtoglavica

• dvojni vid

• motnja požiranja

• zadrževanja vode in blata

• zmedenost

• krči

• nezavest

m

Vrste možganske kapi:

• možganska kap brez kliničnih znakov

• možganska kap z žariščnimi znaki (žila se razpoči, kri pa se razlije v možgane)

• žilna demenca

• subarahnoidna krvavitev

• okvara možganov zaradi zvišanega krvnega tlaka

mm

Povišan mišični tonus

Povišan tonus mišic je klinični znak, ki ga občutimo kot težje premikanje naših okončin in/ali trupa. Gre za napetost v mišicah. Naši gibi so bolj odsekani, trši, nenatančni. Zdravnik pri nevrološkem pregledu z opazovanjem in premikanjem prav tako opredeli tonus mišic, ki pa povišan sam po sebi še nič ne pomeni. Pomemben je celoten vtis vključno z  gibalnimi sposobnosti, s kitnimi refleksi, z mišično močjo. Zelo priporočljiva je nevrofizioterapija, s katero boste izvajali posebne vaje. O njih vas bo poučil za to posebno strokovno usposobljen fizioterapevt.

m

Ne čakajte predolgo, pokličite nas na 040 858 959 in se naročite na brezplačni pregled.