Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Blog

Therapia-dom.siBlog
Therapia_wp Demenca

Demenca in preventiva

Demenca je predvsem bolezen starejših, čeprav v določenih primerih lahko prizadene tudi mlajše. Najpogosteje se ta bolezen pojavlja pri starejših od 65 let, število oseb s to boleznijo pa vsako leto narašča. Ker gre za možgansko bolezen, lahko največ za njeno preprečevanje naredimo tako, da se celo življenje čim bolj za ohranjanje možganskih in miselnih funkcij v čim večji meri, na kar ne smemo pozabiti tudi v kasnejših življenjskih obdobjih, enako pomemben pa je tudi zdrav življenjski slog. Zaenkrat je to najboljša preventiva, ki jo imamo na voljo za preprečevanje te vedno bolj pogoste bolezni, s katero se spopadajo številni starostniki po vsem svetu, pa tudi njihovi svojci.

Starostna pozabljivost še ni demenca

Demenca se največkrat povezuje z izgubo spomina, čeprav je to v resnici le eden od simptomov te bolezni, ki prizadene številne možganske oziroma kognitivne funkcije. Postopno pešanje spomina v starosti, kar imenujemo starostna pozabljivost, je sicer do določene mere popolnoma normalno in se dogaja večini starostnikov, zato vsako pozabljanje še ne pomeni, da je nastopila demenca. Da govorimo o tej bolezni, morajo biti izraženi še drugi simptomi, kot so predvsem:

  • zelo izrazite težave s spominom in priklicem nekaterih podatkov, osnovnih informacij in besed,
  • pogosta zmedenost,
  • slaba orientacija,
  • težave z govorom,
  • težave s pisnim izražanjem,
  • nezmožnost sodelovanja v pogovoru ali izmikanje pogovorov,
  • izrazita pasivnost in nezainteresiranost za novice, druge ljudi ali karkoli drugega,
  • hitro nihanje razpoloženja in pogosta razdražljivost,
  • očitne osebnostne spremembe,
  • agresija in obtoževanje drugih,
  • pogosto izgubljanje predmetov.

Demenca – jo je možno preprečiti?

Demenca je bolezen, na razvoj katere vplivajo številni dejavniki. Same bolezni žal ne moremo preprečiti, lahko pa z nekaterimi preventivnimi ukrepi poskrbimo za to:

  • da se bolezen začne čim kasneje,
  • da se napredovanje bolezni čim bolj upočasni,
  • da so posledice bolezni čim manjše in čim manj vplivajo na kakovost življenja posameznika.

Umska aktivnost in usvajanje novih znanj

Eno od zelo koristnih preventivnih metod predstavlja reševanje križank in različnih drugih ugank, ki jih lahko najdemo v ugankarskih revijah. Na tak način je mogoče uriti spomin in mnoge druge možganske funkcije, kar je gotovo zelo koristno. Podobno koristno na možgane vpliva reševanje kvizov, igranje šaha ali drugih miselnih iger ter sestavljanje sestavljank. Pri preprečevanju težav s spominom in kognitivnimi funkcijami pomaga tudi branje ter učenje različnih novi spretnosti in pridobivanje novih znanj (npr. učenje tujih jezikov), na internetu pa lahko poiščete tudi vaje za urjenja spomina.

Ohranjanje socialnih stikov

Osamitev in izogibanje socialnim stikom vsekakor ne vplivata dobro na naš um. Aktivni starostniki, ki imajo veliko socialnih stikov, imajo tudi manj težav z boleznimi možganov, kakršna je demenca. Veliko socialnih stikov namreč pomeni veliko pogovorov in komunikacije, s čimer se urijo številne možganske funkcije.

Zdrav življenjski slog

Zdrav življenjski slog je najboljša preventiva pri preprečevanju številnih bolezni. Z zdravim načinom življenja lahko preprečimo številne zdravstvene zaplete ter poskrbimo za boljše počutje in zdravje. Zdrav življenjski slog vključuje:

  • redna fizično aktivnost, pa naj si gre za sprehod, organizirano skupinsko vadbo, plavanje ali kaj drugega,
  • zdravo prehrano, pri čemer naj bi imela najbolj pozitivne učinke mediteranska prehrana,
  • dovolj kakovostnega spanca vsako noč,
  • izogibanje kajenju, alkoholu in sladkorju, saj vse to slabo vpliva na možgane,
  • pitje dovoljšne količine tekočine, najbolje vode, saj dehidracija telesa vpliva tudi na slabše delovanje nekaterih možganskih funkcij.

S preventivnimi ukrepi je treba začeti čim prej

Demenca se navadno razvija več let, preden opazimo očitne simptome, na podlagi katerih se postavi diagnozo. Zaradi tega je s preventivnimi ukrepi pametno začeti čim prej, saj tako lahko začetek bolezni zamaknemo, njen razvoj upočasnimo ali celo preprečimo težave z njo. Ker se življenjska doba daljša, bo tudi demenca v prihodnosti zagotovo postajala še pogostejša, zato je nujno skrbeti, da posamezniki celo življenje ostajajo umsko in fizično aktivni, kar še posebej velja za čas po upokojitvi oziroma za starejše od 65 let. Takrat je skrb za svoje umske in fizične sposobnosti še toliko bolj pomembna, saj je slednje treba negovati in težiti k temu, da svoje možgane ohranimo čim bolj aktivne. Tega nikakor ne smemo pozabiti ali zanemariti, pri čemer si lahko pomagamo tudi z zgoraj naštetimi ukrepi in metodami.

V resnici pa vsi zgoraj našteti preventivni ukrepi koristijo čisto vsem generacijam, zato se jih je najbolje držati celo življenje oziroma z njimi začeti čim prej. Kdaj se torej nazadnje rešili kakšno križanko ali drugo miselno uganko oziroma odigrali kakšno partijo šaha in kako dobro skrbite za svojo fizično aktivnost in na sploh zdrav življenjski slog? Demenca je namreč bolezen, ki ne izbira in lahko doleti vsakega izmed nas, kar je še dodaten razlog več za to, da naredimo vse, kar je v naši moči, da to poskušamo preprečiti, obenem pa bomo z zgoraj naštetimi preventivnimi ukrepi  naredili nekaj dobrega zase in na splošno pozitivno vplivali na svoje zdravje.

Therapia_wp Multipla skleroza

Multipla skleroza in telesna aktivnost

Multipla skleroza se izraža s številnimi simptomi, ki se od posameznika do posameznika lahko precej razlikujejo, v večini primerov pa jim je skupno to, da bolezen na tak ali drugačen način prizadene zmožnost gibanja. Bolezen namreč povzroča oslabelost telesa, ošibelost mišic ter prizadetost nog, kar vodi v motnje ravnotežja ter težave s hojo, zaradi česar je oteženo tudi ukvarjanje s športom ali izvajanje kakršnekoli druge športne aktivnosti. Kako torej kljub bolezni poskrbeti za redno gibanje, kako s telesno aktivnostjo ublažiti nekatere njene simptome in kako poskrbeti za ohranjanje gibalnih sposobnosti?

Zmerna telesna aktivnost je zelo koristna

Multipla skleroza je bolezen osrednjega živčevja, pri čemer so njeni simptomi odvisni od tega, kateri del živčevja je prizadet. Potek bolezni je nepredvidljiv, saj se pri njej faze izbruhov ali zagonov, kot jih imenujemo, izmenjujejo s fazami mirovanja, za katere nikoli ne moremo vedeti, koliko časa bodo trajale in kdaj se bo spet pojavil nov izbruh. Ko pride do ponovnega zagona bolezni, bolniki navadno nekaj časa ne zmorejo nobene telesne aktivnosti, sicer pa je ta za lajšanje simptomov in boljše psiho-fizično počutje vsekakor zelo koristna, saj:

  • je z njo možno ohranjati zmožnost gibanja,
  • izboljšuje telesno držo,
  • izboljšuje gibljivost telesa,
  • preprečuje nekatere težave s hojo,
  • je z njo možno izboljšati hojo,
  • izboljšuje stabilnost in ravnotežje,
  • izboljšuje koordinacijo,
  • z njo poskrbimo za ohranjanje telesne kondicije in vzdržljivosti,
  • preprečuje zanašanje pri hoji in ošibelost mišic,
  • preprečuje spastičnost,
  • bolnikom pomaga ohranjati primerno telesno težo in zdrav življenjski slog, s katerim je mogoče zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni, diabetes, osteoporozo in podobno,
  • upočasnjuje bolezen,
  • omogoča ohranjanje samostojnosti in samostojnega izvajanja različnih opravil,
  • izboljša psihično počutje.

Enako kot telesna aktivnost je pomemben tudi počitek

Multipla skleroza povzroča tudi pomanjkanje energije in utrujenost, zaradi česar je redna telesna aktivnost dodatno otežena, kljub temu pa je ravno redna telesna aktivnost najboljši način, kako to utrujenost in pomanjkanje energije premagati, saj z njo pripomoremo h krepitvi mišic in pridobimo kondicijo ter vzdržljivost, zaradi česar različne oblike gibanja ne predstavljajo več tako velikega napora. Vseeno pa se je zelo pomembno zavedati, da je poleg redne telesne aktivnosti zelo pomemben tudi počitek. Pri tem je pomembno, da osebe, ki jim je bila diagnosticirana multipla skleroza:

  • intenzivnost vadbe prilagodijo sebi in svojim trenutnim zmožnostim,
  • s telesno aktivnostjo ne pretiravajo in se pri vadbi ali športu ne ženejo preveč, saj pretiran napor lahko sproži ponoven zagon bolezni,
  • že med telesno aktivnostjo ali vadbo poskrbijo za dovolj počitka, enako pomemben pa je tudi počitek po njej.

Kako spet začeti s telesno aktivnostjo po ponovnem izbruhu bolezni?

Ker je multipla skleroza nepredvidljiva, nikoli ni možno s gotovostjo reči, kdaj bo spet izbruhnila. Ponoven zagon bolezni lahko sprožijo različni dejavniki, med katerimi je tudi pretiran fizični napor, zato se je treba izogibati pretirani preobremenjenosti telesa. To pa seveda ne pomeni, da se je treba izogibati tudi telesni aktivnosti ali vadbi – le zmerna mora biti. Tudi po ponovnem zagonu bolezni je s telesno aktivnosti treba začeti takoj, ko je to mogoče, saj bo tako rehabilitacija hitrejša. Po zagonu bolezni je s telesno aktivnostjo treba začeti postopoma, z manjšo intenzivnostjo in z veliko odmori, da si telo lahko po naporu tudi odpočije.

Takoj po izbruhu bolezni sicer ukvarjanje s športom navadno ni mogoče, zato zadostuje že zgolj hoja, ki tudi sicer spada za eno od najbolj primernih telesnih aktivnosti za osebe, ki jih je prizadela multipla skleroza. Zanje so namreč primerne predvsem takšne aktivnosti, ki ne zahtevajo velikega telesnega napora, kot so na primer redni vsakodnevni sprehodi. Poleg sprehodov oziroma hoje za priporočljivo obliko telesne aktivnosti velja tudi plavanje, pa tudi različne oblike vadbe, ki pa ne smejo biti preveč intenzivne. V primeru, da tudi izvajanje omenjenih telesnih aktivnosti ni mogoče, pa je priporočljiva fizioterapija.

Ukvarjanje s športom lahko nadomesti tudi fizioterapija

Telesna aktivnost mora biti pri osebah, ki jih je prizadela multipla skleroza, vedno prilagojena njihovim zmožnostim in trenutni fazi, v kateri se nahaja bolezen. Zmerno ukvarjanje s športom ali telesno aktivnostjo je vsekakor zaželeno in ima lahko pozitivne učinke na manjšo izraženost simptomov, boljše počutje in upočasnjevanje bolezni, vendar pa je vse našteto možno doseči tudi z redno terapijo pod vodstvom izkušenega fizioterapevta.

Kadar torej multipla skleroza tako močno napreduje, da samostojno ukvarjanje s športom ali drugo telesno aktivnostjo ni več možno, fizioterapija predstavlja najboljšo rešitev za ohranjanje in izboljšanje fizičnih in gibalnih zmožnosti. Z njo je mogoče preprečiti številne posledice bolezni, kot so njeno prehitro napredovanje, izgubo samostojnosti, nezmožnost hoje in invalidnost.

Fizioterapija predstavlja tudi pomemben del rehabilitacije po zagonu bolezni, saj je z individualno prilagojenimi vajami možno doseči izjemne rezultate. Za vse posameznike, ki jim je bila diagnosticirana multipla skleroza, je tako fizioterapija odlična rešitev, ki jim lahko močno pomaga pri spopadanju z boleznijo in njenimi simptomi.

 

Therapia_wp Možganska kap

Možganska kap in fizioterapija

Možganska kap tistemu, ki ga prizadene, lahko močno zaznamuje in oteži življenje, enako pa velja tudi za njegove svojce. V določenih primerih so sicer njene posledice zelo blage ali jih skorajda ni, saj gre za lažjo obliko, žal pa obstajajo številni primeri, v katerih ni tako. Kakšne bodo posledice, sicer ni možno vedeti vnaprej, saj so te odvisne od različnih dejavnikov in se od posameznika do posameznika lahko razlikujejo, zagotovo pa je pri hujših primerih potrebna zelo dolgotrajna rehabilitacija. Njen ključen del predstavlja tudi fizioterapija, ki pa ni pomembna le v obdobju začetne rehabilitacije, temveč tudi kasneje. Ker so nekatere posledice žal trajne, lahko fizioterapija izjemno koristi tudi tistim, ki so se že uspešno rehabilitirali. Z njo je mogoče ohranjati čim večjo samostojnost, gibalne in druge zmožnosti ter skrbeti za višjo kakovost življenja.

Kakšne posledice pusti možganska kap?

Možganska kap na vsakega posameznika vpliva nekoliko drugače. Navadno je močno prizadeta ena polovica oziroma ena stran telesa, zaradi česar pride tudi do težav pri izvajanju določenih gibov in opravil, hoja postane nezanesljiva ali celo nemogoča, pojavijo pa se tudi motnje ravnotežja in koordinacije gibov. Vse to v veliki večini primerov spremljajo še težave z govorom in požiranjem, lahko pa sta prizadeta tudi vid in sluh ali se pojavijo še kakšne druge zaznavne motnje. Obenem pa možganska kap povzroči tudi različne spremembe na vedenjskem in čustvenem področju, kar je prav tako treba upoštevati pri rehabilitaciji.

Odpravljanje težav, ki jih povzroča možganska kap

Kako se soočiti s posledicami, ki jih je pustila možganska kap? Takoj po njej običajno sledi daljša hospitalizacija, morda zdravljenje v zdravilišču ter vsa ostala rehabilitacija, ki se mora zagotovo nadaljevati tudi v domačem okolju. Slednjega je treba ustrezno prilagoditi, hkrati pa osebo, ki jo je prizadela možganska kap, spodbujati k čim večji samostojnosti, kar pa je možno doseči le, če v rehabilitacijo vložimo veliko energije in truda.

Žal je tako, da v zdravstvenem sistemu za rehabilitacijo poskrbijo le do neke mere – toliko, da se lahko oseba vrne v domače okolje, kjer zanjo poskrbijo svojci. Rehabilitacija torej takrat še ni čisto zaključena in pravzaprav bi se morala takrat še naprej nadaljevati z enako intenzivnostjo kot prej, kar pa v številnih primerih žal ne drži. Zaradi tega nekatere posledice in težave, ki bi se jih morda z ustrezno rehabilitacijo dalo odpraviti, vztrajajo celo življenje in tako postajajo trajne, sčasoma pa lahko vodijo tudi v poslabšanje stanja. Zaradi tega je tudi po prihodu v domače okolje nujno nadaljevati z ustrezno rehabilitacijo. Če tega ne storimo, se lahko pojavijo tudi nove težave, kot so na primer depresija, oslabelost in spastičnost mišic ter mišični krči, pa tudi padci in druge poškodbe, ki so posledica nezanesljive hoje in slabega ravnotežja.

Čeprav zdravila lahko pomagajo, pa se je treba zavedati, da rehabilitacija nikoli ne more potekati zgolj z zdravili. Slednja predstavljajo le enega od pripomočkov za lajšanje nekaterih primarnih in sekundarnih simptomov, medtem ko za čim večjo povrnitev vseh telesnih funkcij največ lahko naredimo s pomočjo delovne terapije, fizioterapije in izvajanja različnih vaj.

Potrebna je vseživljenjska rehabilitacija

Rehabilitacija mora biti vseživljenjska, saj so tudi nekatere posledice trajne oziroma lahko postanejo trajne, če se rehabilitacijo prehitro opusti. Glavni cilji vseživljenjske rehabilitacije so:

  • doseganje in ohranjanje čim večje samostojnosti,
  • izboljšanje kakovosti življenja,
  • izboljšanje stanja in gibalnih ter drugih zmožnosti,
  • preprečevanje ponovitve kapi,
  • preprečevanje poškodb zaradi padcev,
  • preprečevanje težav, do katerih pride zaradi nezmožnosti gibanja, ter drugih sekundarnih posledic.

Možganska kap – kako lahko pomaga fizioterapija?

Fizioterapija predstavlja zelo pomemben del rehabilitacije. Možganska kap namreč močno vpliva na zmožnost gibanja in hoje, kar je s pomočjo fizioterapije možno izboljšati. Fizioterapija naj bi se izvajala vsaj leto dni, saj okrevanje traja vsaj toliko časa, veliko koristi pa ima tudi v kasnejših obdobjih – pomaga lahko celo tistim, ki jih je možganska kap prizadela 10 ali 15 let nazaj. Z njo je namreč mogoče:

  • preprečiti okorelost mišic,
  • spodbuditi aktivnost in uporabo prizadete polovice telesa,
  • poskrbeti za izboljšanje gibalnih funkcij na prizadeti strani telesa,
  • okrepiti mišice in izboljšati njihovo vzdržljivost,
  • izboljšati motoriko, koordinacijo in ravnotežje,
  • preprečiti težave s padajočim stopalom in poskrbeti, da bo spet možna nemotena uporaba stopala pri hoji,
  • izboljšati hojo in jo narediti bolj zanesljivo,
  • preprečiti možnost za padce,
  • preprečiti nepokretnost,
  • poskrbeti za čim večjo samostojnost.

Fizioterapija na domu lahko pomaga vsem, ki jih je prizadela možganska kap

Fizioterapija je vsekakor koristna, še lažje pa je, če se izvaja kar doma. Fizioterapija na domu omogoča prav to – izvajanje vaj in terapije v domačem okolju, kar ima gotovo številne prednosti. Prilagojena je potrebam pacienta in njegovim zmožnostim, pri čemer se upoštevajo tudi morebitne pridružene bolezni. Fizioterapija na domu se začne z brezplačnim pregledom, na katerem fizioterapevt ugotovi trenutno stanje ter določi program vaj in presodi, kako pogosto bi jih bilo smiselno izvajati in kakšne cilje bi bilo z njimi mogoče doseči. Glede na to, da fizioterapija na domu daje zelo dobre rezultate, se je zanjo gotovo pametno odločiti. Če v to še niste popolnoma prepričani, pa je pametno fizioterapevta povabiti vsaj na prvi informativni obisk, saj je ta neobvezujoč in brezplačen.

 

Therapia_wp Multipla skleroza

Kako lajšati težave, ki jih povzroča multipla skleroza?

Multipla skleroza je v Sloveniji diagnosticirana pri več kot 3000 ljudeh, v svetovnem merilu pa se s to boleznijo sooča kar 2,5 milijona ljudi, torej ne gre za tako redko bolezen. Ravno zaradi tega tudi pogosto predstavlja predmet številnih raziskav, ki raziskujejo nove možnosti za njeno zdravljenje. Čeprav multipla skleroza zaenkrat žal še ni ozdravljiva, pa obstajajo številni načini zdravljenja, s katerimi je mogoče lajšati težave, ki jih bolezen povzroča.

Multipla skleroza – kako poteka zdravljenje bolezni?

Multipla skleroza se zdravi na različne načine, zato je zdravljenje izrazito interdisciplinarno. Pri zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov, ki jih je prizadela multipla skleroza, tako sodelujejo številni zdravniki, nevrologi, fizioterapevti, delovni terapevti, psihologi in drugi strokovnjaki. Pravočasna diagnoza je zelo pomembna, saj se takrat lahko začne zdravljenje, ki poskrbi za:

  • lajšanje simptomov,
  • podaljševanje obdobij mirovanja bolezni,
  • preprečevanje hujših zagonov oziroma izbruhov,
  • upočasnjevanje bolezni,
  • ohranjanje čim večje kvalitete življenja in čim večje samostojnosti.

Zdravljenje zagona ter uspešna rehabilitacija po zagonu bolezni

Multipla skleroza običajno poteka tako, da se obdobja mirovanja izmenjujejo z zagoni bolezni, ki povzročijo poslabšanje obstoječih ter pojav novih simptomov. Zagon bolezni nastane zaradi vnetnega procesa v telesu ter navadno traja nekaj dni ali tednov, lahko pa tudi dlje časa. Nekateri zagoni bolezni so sicer zelo blagi in hitreje minejo tudi brez posebnega zdravljenja ali ukrepov, medtem ko drugi zahtevajo zdravljenje v bolnišnici, po katerem je potrebna tudi ustrezna rehabilitacija. Po odhodu iz bolnišnice so zato bolniki pogosto napoteni še v zdravilišče, za uspešno okrevanje pa je pomembno, da se zdravljenje in rehabilitacija nadaljujeta tudi doma. Zelo pomemben del rehabilitacije predstavlja tudi psihološka obravnava.

Lajšanje simptomov je zelo pomembno za lažje spopadanje z boleznijo

Za lažje spopadanje z boleznijo in težavami, ki jih povzroča, je pomembno poskrbeti za lajšanje simptomov, pri čemer se uporabljajo različna zdravila, pripomočki in metode, in sicer:

  • za lajšanje težav z glavoboli in vrtoglavico se uporabljajo različna zdravila,
  • za upočasnjevanje bolezni se lahko uporabljajo tudi biološka zdravila, ki so pri tem precej učinkovita, a imajo žal tudi nemalo stranskih učinkov,
  • za premagovanje nihanj v razpoloženju in depresije se uporabljajo antidepresivi,
  • kot pomoč pri hoji ter za preprečevanje padcev se uporabljajo različni pripomočki, kot so bergle, palice za hojo in podobno,
  • za boljše ravnotežje, krepitev oslabelih mišic in manj težav pri hoji ter drugih aktivnostih se priporočata fizioterapija in redna telesna vadba.

Preprečevanje zagonov, ki jih povzroča multipla skleroza

Pomembno je, da je zdravljenje usmerjeno tudi v preprečevanje novih zagonov bolezni, za kar lahko veliko naredijo tudi bolniki sami. Pri tem je ključno, da:

  • skrbijo za redno jemanje zdravil, ki jih je predpisal zdravnik, ter se držijo njegovih navodil,
  • jemljejo tudi biološka zdravila, če jim je ta predpisal zdravnik, saj se z njimi potek bolezni upočasni ter poskrbi za preprečevanje njenih zagonov,
  • redno obiskujejo kontrolne preglede,
  • se izogibajo stresu in prevelikim fizičnim in psihičnim obremenitvam,
  • poskrbijo za dovolj počitka čez dan in za to, da se vsako noč dobro naspijo,
  • poskrbijo za sprostitev, pri čemer si lahko pomagajo tudi z različnimi sprostitvenimi tehnikami, meditacijo ali masažami,
  • skrbijo za čim bolj zdrav življenjski slog,
  • se vsak dan redno gibajo, kolikor je to le mogoče,
  • se zdravo prehranjujejo,
  • skrbijo za to, da ima njihovo telo na razpolago dovolj vitamina D3,
  • se izogibajo različnim okužbam, saj visoka vročina, ki jih spremlja, pogosto vodi v poslabšanje bolezni.

Nekateri bolniki si skušajo simptome lajšati tudi z različnimi alternativnimi metodami, ki pa jih uradna medicina zaenkrat še ne priznava, saj nimajo dokazanih učinkov. Enako velja tudi za razne diete, ki naj bi pomagale preprečevati zagone bolezni ali jo upočasnjevati. Takšna je na primer dieta, ki izključuje uživanje nasičenih živalskih maščob, saj naj bi te povzročale poslabšanje simptomov bolezni. Ne glede na to, ali to drži ali ne, je čim manjše uživanje nasičenih maščob tudi ena od smernic zdravega prehranjevanja, zato se je tega v vsakem primeru pametno držati.

Multipla skleroza – kako živeti z boleznijo?

Življenje s kakršno koli kronično boleznijo zagotovo ni lahko, zagotovo pa je z ustrezno kombinacijo zdravljenja in drugih ukrepov ter terapij možno pomagati številnim kroničnim bolnikom, da imajo s simptomi bolezni manj težav in da živijo bolj kakovostno življenje. Za lažje soočanje z boleznijo so v pomoč tudi različna društva in organizacije, ki združujejo bolnike. Slednji veliko informacij lahko najdejo tudi na tujih in slovenskih spletnih straneh, pri čemer pa je treba biti nekoliko pazljiv, saj se na internetu najde tudi veliko nepreverjenih trditev ali celo mitov o bolezni in njenem zdravljenju, ki pa ne držijo. Zato je za vsa vprašanja o bolezni najboljši naslov zagotovo zdravnik, ki vam bo dal tudi nasvete o tem, kako lajšati težave, ki jih povzroča multipla skleroza, in kako kljub bolezni živeti čim bolj kvalitetno ter s čim manj zagoni bolezni.

 

Therapia_wp Revma

Revma in samopomoč

Revma je poimenovanje za skupino zelo raznolikih revmatičnih bolezni, zato so različni tudi njihovi simptomi. Pri večini oblik te bolezni je prisotno vnetje, zaradi katerega nastane tudi bolečina. Ta je lahko tudi zelo huda, obenem pa se pri bolnikih začnejo pojavljati tudi različne druge težave, zaradi katerih življenje postane oteženo. Zato je pomembno poznati ukrepe za samopomoč, s katerimi si bolniki lahko pomagajo pri lajšanju težav, ki jih povzroča ta bolezen.

Težave, ki jih povzroča revma

Revma povzroča številne težave, kot so:

  • močne bolečine v sklepih, kosteh, mišicah ali drugih tkivih, pri čemer so bolečine običajno najhujše v jutranjem času,
  • pojav bolečine v križi in spodnjem delu hrbta,
  • vnetje sklepov ali celo njihova oteklost,
  • otrdelost in okorelost sklepov, ki se pojavi predvsem zjutraj,
  • slabšanje gibljivosti sklepov in težave z njihovim premikanjem,
  • postopna deformacija sklepov, zaradi katerih je izvajanje določenih gibov ali gibanje nasploh lahko vedno bolj oteženo,
  • nespečnost,
  • velika utrujenost,
  • pretirano znojenje,
  • izpuščaji na koži,
  • splošno slabo počutje,
  • povišana temperatura.

 

Samopomoč proti bolečinam

Revma se lahko zdravi z različnimi zdravili, ki jih predpiše zdravnik in ki se jih uporablja tudi za lajšanje bolečine. Protibolečinska zdravila pa nikakor niso edini način, s katerim si bolniki lahko pomagajo premagovati in lajšati bolečine, ki jih povzroča revma. Pri tem si lahko pomagajo tudi z naslednjimi ukrepi:

  • pri bolečini, ki se pojavi ponoči ali v mirovanju, običajno pomaga, če bolnik vstane in se malce razgiba, enako pa velja tudi za bolečino, ki se pojavi takoj zjutraj po nočnem počitku,
  • zelo priporočljiva je telesna aktivnost, saj z gibanjem lahko bolečino omilimo,
  • če bolečina nastopi med aktivnostjo, je treba z njo prenehati in si privoščiti počitek,
  • če je sklep ne le boleč, temveč tudi otekel, vroč in pordel, je potreben počitek, v takih primerih pa si je smiselno pomagati tudi s protibolečinskimi zdravili,
  • v določenih primerih proti bolečini pomaga tudi hlajenje vnetega sklepa, sploh če je ta otečen, sicer pa so lahko koristni tudi topli obkladki ali topla kopel,
  • bolečina, ki jo povzroča zunajsklepna revma, se lahko omili tudi z masažo ali razgibavanjem bolečega mesta ter uporabo antirevmatskih krem,
  • pojav bolečine je možno ublažiti tudi z rednim izvajanjem vaj, ki jih predpiše fizioterapevt,
  • pri odpravljanju bolečine so koristne tudi različne tehnike, ki omogočajo sprostitev mišične napetosti in s tem umiritev vnetja.

Pomembna je tudi zdrava prehrana

Pri lažjem premagovanju težav, ki jih povzroča revma, lahko pomaga tudi ustrezna prehrana. Pri večini oblik te bolezni sicer prehrana ni izrecno predpisana oziroma se ni treba držati nobene diete (izjemo predstavlja putika oziroma protin, pri katerem je treba upoštevati dieto brez purinov, ter osteoporoza, pri kateri je pomemben vnos zadostne količine kalcija in vitamina D), pomembno pa je, da je prehrana raznolika, uravnotežena in zdrava ter da ne vsebuje čim manj nezdravih maščob, sladkorja in soli ter čim več vitaminov, rudninskih snovi, mineralov in vlaknin. Takšna prehrana omogoča tudi boljši nadzor nad uravnavanjem telesne teže, kar je zelo pomembno. Prevelika telesna teža namreč lahko povzroči dodatno obremenitev sklepov in zaradi tega simptome bolezni še poslabša. Zmanjšanje telesne teže je zato eden od ukrepov, ki je v večini primerov lahko zelo koristen. Pri vseh oblikah bolezni se priporoča tudi pitje dovoljšnih količin tekočine in izogibanje alkoholu, saj slednji lahko stanje še poslabša.

Metode, s katerimi je mogoče ohraniti gibljivost sklepov

Zelo pomemben del zdravljenja predstavljajo metode, s katerimi se ohranja čim večja gibljivost sklepov in na sploh celega telesa. Dokazano je, da imata gibanje in telesna aktivnost izjemne pozitivne učinke na težave, ki jih povzroča revma. S telesno aktivnostjo namreč poskrbimo za:

  • sprostitev in razbremenitev,
  • preprečevanje napačne drže,
  • lažje premagovanje stresa,
  • boljše psihično in fizično počutje,
  • več energije in s tem lažje kljubovanje utrujenosti,
  • vzdrževanje mišične mase,
  • ohranjanje gibalnih sposobnosti,
  • boljše splošno počutje.

Osebe s to boleznijo se morajo torej truditi za čim večjo fizično aktivnost, pri čemer mora biti ta izbrana glede na njihove telesne zmožnosti, predvsem pa tako, da pri njej niso potrebni nobeni sunkoviti gibi ali prevelike obremenitve. Za ohranjanje gibalnih zmožnosti in njihovo izboljšanje se zato najbolj priporoča naslednje aktivnosti:

  • hoja (sprehodi, nordijska hoja),
  • plavanje,
  • kolesarjenje,
  • telovadba,
  • fizioterapija.

Stabilizacija sklepov in preprečevanje njihove deformacije

Zaradi vnetja sklepov, njihove okorelosti in otrdelosti postopoma lahko pride tudi do njihove deformacije. To najlažje preprečimo z izvajanjem vaj, s katerimi okrepimo mišice ter s tem poskrbimo za stabilizacijo sklepov in za to, da ti ostanejo aktivni. Takšne vaje predpiše fizioterapevt in jih je treba obvezno izvajati pod njegovim nadzorom, saj napačno izbrane vaje ali njihovo napačno izvajanje lahko povzročita več škode kot koristi. Za osebe, ki jih je prizadela revma, torej zelo učinkovito obliko samopomoči predstavlja tudi fizioterapija.

Therapia_wp Demenca

Demenca vrste in znaki bolezni

Demenca je zelo pogosta med starostniki, saj se najpogosteje pojavi po 65. letu. Do nje pride zaradi postopnega odmiranja celic v možganih, kar povzroča zmanjšanje različnih miselnih funkcij – pojavijo se težave s spominom in pomnjenjem, oseba začne izgubljati zmožnost abstraktnega mišljenja in presojanja, zmanjšajo se njene govorne sposobnosti in ne more več slediti pogovorom z drugimi, ravno tako pa se lahko pojavijo tudi različni drugi znaki, ki so odvisni od tega, za kakšno vrsto bolezni gre.

Katere vrste te starostne bolezni poznamo?

Demenca se lahko kaže v več različnih oblikah. Poznamo več vrst, ki jih ločimo glede na to, kateri del možganov je pri posamezniku prizadet – od tega so odvisni tudi simptomi posamezne vrste te bolezni. Vsem vrstam te bolezni pa je skupno to, da pri bolnikih prihaja do opaznega zmanjševanja nekaterih možganskih funkcij ter s tem do postopnega upadanja njihovih miselnih in različnih drugih sposobnosti. To lahko vodi v postopno izgubo samostojnosti pri izvajanju različnih opravil ter v nezmožnost skrbi zase, zato je zgodnje diagnosticiranje bolezni bistvenega pomena. Omogoča namreč pravočasno zdravljenje, ki je usmerjeno v zmanjševanje izrazitosti simptomov in upočasnjevanje napredovanja bolezni tako z zdravili kot z različnimi drugimi metodami, kot so na primer vaje za krepitev spomina, vaje za ohranjanje umskih sposobnosti, fizioterapija za ohranjanje mobilnosti in preprečevanje padcev in podobno.

Alzheimerjeva bolezen

Demenca se v kar 70 % primerih izrazi v obliki Alzheimerjeve bolezni. Tako imenovana Alzheimerjeva demenca je med starostniki najpogostejša, največkrat pa se njeni simptomi pokažejo po 70. letu starosti. Do nje pride zaradi kopičenja beljakovine beta amiloid v možganskem tkivu, kar povzroči postopno odmrtje nekaterih možganskih celic. Najbolj izraziti simptomi, po katerih je možno prepoznati Alzheimerjevo bolezen, so:

  • različne motnje v delovanju spomina,
  • zelo pogosta pozabljivost,
  • težave s pomnjenjem,
  • težave pri prepoznavanju obrazov bližnjih,
  • pešanje miselnih funkcij,
  • težave s koncentracijo in presojo,
  • pogosta zmedenost,
  • nezmožnost sledenja toku pogovora,
  • dezorientiranost,
  • motnje razpoloženja,
  • spremembe osebnostnih lastnosti.

Pri tem je treba poudariti, da o Alzheimerjevi bolezni govorimo šele, ko zgoraj našteti simptomi postanejo močno izraženi in pogosti. Običajna starostna pozabljivost, bolj počasno razmišljanje ali občasna zmedenost, ki se včasih pojavi pri starostnikih, torej še niso simptomi Alzheimerjeve bolezni. O tem, ali gre za simptome te bolezni ali ne, pa najbolje zna presoditi zdravnik, ki ima v ta namen na razpolago tudi posebne diagnostične teste.

Žilna ali vaskularna demenca

Vaskularna demenca se pojavi kot posledica možganske kapi. Navadno se razvije pri bolnikih, ki doživijo več zaporednih možganskih kapi, zato jo imenujemo tudi multiinfarktna demenca. Ob več zaporednih možganskih kapeh je dotok krvi v možgane moten ali celo prekinjen, zaradi česar pride do naglega propadanja nekaterih možganskih celic. Zaradi tega pride do različnih težav, ki se izražajo kot:

  • težave z govorom,
  • težave s spominom,
  • zmanjšana pozornost,
  • težave s presojo,
  • nezmožnost skrbi za osebno lastnino,
  • sprememba osebnosti.

Demenca in Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen se sicer prvenstveno kaže kot bolezen motoričnega sistema (tresavica, otrdelost mišic, težave z držo in gibanjem ipd.), sčasoma pa pri bolnikih prihaja tudi upadanja miselnih oziroma kognitivnih funkcij. Na začetku gre zgolj za blage simptome, ki pa z napredovanjem bolezni sčasoma postajajo vedno bolj izraziti. Iz njih se pri 80 % bolnikih s Parkinsonovo boleznijo razvije tudi demenca.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Povzroča podobne simptome kot Parkinsonova bolezen, čeprav se sprva navadno kaže z znaki, ki spominjajo na Alzheimerjevo bolezen – pojavijo se namreč težave s spominom in miselnimi funkcijami, oseba je zmedena in izgubi občutek za čas, pa tudi za prostor. Nato pa se razvijejo tudi drugi simptomi, kot so:

  • tresavica rok,
  • tresenje celega telesa,
  • oteženo gibanje zaradi zmanjšane gibljivosti telesa,
  • otrdelost mišic,
  • težave s hojo,
  • zanašanje pri hoji in padci,
  • tavanje naokrog,
  • nemiren spanec,
  • hitro nihanje razpoloženja,
  • zmedenost,
  • halucinacije.

Frontotemporalna demenca

Omenjena vrsta se lahko pojavi tudi pri mlajših bolnikih. Njeni prvi simptomi se lahko pojavijo že po 40. letu starosti, eden vzrokov zanje pa naj bi bili tudi dedni dejavniki. Bolezen se kaže predvsem v obliki vedenjskih sprememb oziroma sprememb v obnašanju, kot so:

  • izbruhi jeze in agresivnost,
  • brezobzirno obnašanje,
  • hitro nihanje razpoloženja,
  • neprimerno vedenje (cepetanje z nogami, tleskanje s prsti ipd.).

Ob tem je prizadet tudi govor, kar se kaže z naslednjimi simptomi:

  • pogosto ponavljanje istih besed, česar se bolnik sam ne zaveda,
  • težave s priklicem določenih besed, imen itd.,
  • težave pri tvorjenju stavkov,
  • postopno prenehanja sodelovanja v pogovorih.

 

Huntingtonova bolezen

Huntingtonova bolezen nastane zaradi motnje v delovanju možganov in živčnega sistema. Njen najbolj izrazit simptom so nehoteni gibi, ki jih bolnik s to boleznijo ne more nadzorovati. Ob tem se pojavijo tudi drugi simptomi, kot so vedenjske in kognitivne motnje, težave s čustvenim obvladovanjem ter slabšanje duševnega stanja. Eden od simptomov Huntingtonove bolezni pa je lahko tudi demenca.

 

gorecwp Revma

Revma in fizioterapija

Revma je vrsta kronične bolezni, ki prizadene sklepe. Sklepi zaradi nje postanejo boleči in pordeli ter vedno težje gibljivi, revma pa lahko povzroči tudi bolečine v obsklepnih tkivih, kosteh, mišicah in kitah. Čeprav se z boleznijo največkrat soočajo starejši, lahko zbolijo tudi mlajši. V Sloveniji ima s takšnimi obolenji težave več kot 25.000 ljudi.

Več kot 100 različnih vrst revmatičnih obolenj

Poimenovanje revma se uporablja kot krovno ime za vrsto revmatičnih obolenj, ki se med seboj lahko precej razlikujejo. Skupno jim je predvsem to, da na tak ali drugačen način prizadenejo predvsem sklepe oziroma celotni mišično-skeletni sistem. Obstaja torej več kot 100 različnih vrst takšnih obolenj, med katerimi so na primer:

  • revmatoidni artritis, ki zaradi vnetja notranje sklepne ovojnice povzroča bolečine in okorelost sklepov, sčasoma pa tudi njihovo deformacijo,
  • artroza, ki velja za najbolj pogosto bolezen sklepov ter povzroča predvsem težave s koleni, kolki, členki na rokah ter s hrbtenico,
  • ankilozirajoči spondilitis, ki povzroča vnetja in bolečino predvsem na nasadiščih hrbteničnih vezi,
  • psoriatični artritis, ki poleg vnetja sklepov povzroča tudi luskavico,
  • enteropatični artritis, pri katerem vnetje sklepov spremlja vnetna črevesna bolezen,
  • fibromialgija, pri kateri gre za zunajsklepno bolezen, ki povzroča bolečine v mišicah in na rastiščih kit,
  • putika (protin), zaradi katere se na sklepe in obsklepna tkiva začenjajo odlagati kristali iz sečne kisline,
  • vaskulitis, ki povzroča izrazito jutranjo okorelost, bolečine v mišicah ter vnetje žil,
  • sistemski lupus eritematozus kot avtoimuna bolezen vezivnih tkiv, ki lahko prizadene tako sklepe kot druge dele telesa,
  • Sjögrenov sindrom, pri katerem se sklepnemu vnetju pridružuje tudi vnetje žlez z zunanjim izločanjem,
  • mešana bolezen vezivnega tkiva, ki se izraža z vnetji sklepov, rdečkastimi izpuščaji in številnimi drugimi simptomi.

Revma – kakšni so simptomi te bolezni?

Čeprav se revma kaže v različnih oblikah, pa so nekateri simptomi prisotni skoraj pri vseh vrstah tega obolenja. Najpogostejši simptomi so tako:

  • otekli sklepi,
  • okoreli, težko gibljivi in boleči sklepi (bolečina v sklepih je najpogostejša zjutraj),
  • pordeli sklepi, ki so tudi toplejši na dotik,
  • bolečine v mišicah,
  • utrujenost in slabo počutje (lahko se pojavi tudi povišana temperatura),
  • postopna deformacija sklepov.

Postavitev diagnoze revma

Pregled najprej opravi osebni zdravnik, nato pa še strokovnjak revmatolog, ki tudi postavi diagnozo revma in določi potek zdravljenja. Pri tem so potrebne različne preiskave, čeprav velikokrat že samo pregled sklepov pokaže, da je vzrok zanje prav revma – vsekakor pa je to treba potrditi še z drugimi diagnostičnimi metodami, med katerimi se običajno uporabljajo predvsem laboratorijska diagnostika krvi ter rentgen kosti in sklepov, po potrebi pa tudi ultrazvok mehkih tkiv. Na tak način se tudi določi, za katero vrsto revmatičnega obolenja gre.

Revma in zdravljenje

Ker obstaja več kot 100 revmatskih obolenj, je za pravilno zdravljenje najprej potrebna natančna diagnoza, nato pa je zdravljenje treba prilagoditi tudi glede na trenutno stanje bolnika in glede na napredovanje bolezni. Revma se v prvi fazi največkrat zdravi s protibolečinskimi zdravili in z antirevmatiki, ki bolniku omogočajo, da lažje prenaša bolečine v sklepih in drugih delih telesa. Med drugim se za zdravljenje uporabljajo tudi antirevmatiki v obliki mazil, pri lajšanju bolečine pa lahko pomagata tudi hlajenje ali gretje bolečih sklepov.
Priporočljiva je tudi fizioterapija, ki pomaga preprečevati okorelost sklepov in ohranjati njihovo gibljivost. Pri določenih vrstah revmatizma, kot je na primer protin, pa se lahko pri zdravljenju uporablja tudi ustrezna dieta, s katero je možno omiliti težave. Nekatere študije kažejo, da bi bila ustrezna prehrana lahko pomembna tudi pri drugih vrstah revmatizma, kakršen je na primer artritis, pri čemer se ugotavlja predvsem koristnost omega 3 maščobnih kislin.

Kako si lahko pomaga bolnik sam?

Zdravljenje je usmerjeno predvsem k zmanjševanju bolečine in zmožnosti življenja z boleznijo brez prevelikih težav, k čemur lahko veliko prispeva tudi bolnik sam. Pri tem je koristno:

  • vsakodnevno razgibavanje, pri čemer je najbolje, če se uporablja vaje, ki jih posebej za določenega bolnika izbere usposobljen fizioterapevt,
  • fizioterapija, na kateri se bolnik ne nauči le ustreznih vaj za razgibavanje, temveč tudi pravilne telesne drže,
  • telesna vadba, pri čemer se najbolj priporoča plavanje,
  • fizioterapija na domu, ki je še posebej priporočljiva za bolnike, ki se zaradi težav s sklepi težko gibljejo,
  • izogibanje prevelikim obremenitvam telesa (pri športu, pri delu),
  • razgibavanje med dolgotrajnim sedečim delom,
  • izogibanje dolgotrajnim prisilnim držam telesa,
  • različne tehnike sproščanja,
  • zmanjšanje telesne teže, s čimer je možno razbremeniti sklepe,
  • zdrava prehrana, v kateri mora biti dovolj kalcija ter vitaminov C in D,
  • primerna obutev, ki kljub težavam s sklepi lajša gibanje.

Redno razgibavanje sklepov je bistvenega pomena

Revma je bolezen sklepov, ki zaradi bolezni postajajo vedno težje gibljivi in okoreli ali se zaradi nje celo deformirajo. Zaradi tega pomembno pomoč pri zdravljenju vseh vrst revmatičnih obolenj predstavlja razgibavanje sklepov, pa naj si bo to telesna vadba, ukvarjanje s športom, fizioterapija ali kakšna druga oblika gibanja. Z rednim razgibavanjem sklepov je mogoče:

  • preprečiti ali zmanjšati okorelost sklepov,
  • zmanjšati napetost v mišicah in sklepih ter s tem omiliti bolečino,
  • izboljšati gibljivost sklepov,
  • poskrbeti, da bolezen počasneje napreduje oziroma da so simptomi manj izraziti,
  • poskrbeti za lajšanje življenja s simptomi, ki jih povzroča revma.
huntingtonova bolezen
gorecwp Drugo

Huntingtonova bolezen

Huntingtonova bolezen se kaže z različnimi simptomi, kot so razpoloženjske, vedenjske, kognitivne in gibalne motnje. Prav pri slednjih lahko bolnikom zelo koristi fizioterapija, ki predstavlja pomemben del rehabilitacije in zdravljenja, saj lahko močno pomaga pri lajšanju simptomov, ohranjanju zmožnosti gibanja ter kakovosti življenja posameznika, ki ga je prizadela Huntingtonova bolezen. Ker ta ni ozdravljiva, je uporaba vseh razpoložljivih metod, ki lahko bolniku pomagajo pri spopadanju z njo in z njenimi simptomi, še toliko bolj pomembna.

Huntingtonova bolezen in njeno zdravljenje

Obstaja več vrst zdravil, s katerimi je možno lajšati in blažiti simptome, ki jih povzroča Huntingtonova bolezen, nekatera zdravila pa pripomorejo tudi k upočasnjevanju bolezni, ravno tako pa obstaja tudi več drugih metod, ki lahko pomagajo pri tem. Ker Huntingtonova bolezen ni ozdravljiva, je zdravljenje usmerjeno v lajšanje simptomov in ohranjanje funkcionalnih sposobnosti, pri čemer se uporabljajo:

Preberi več

vrtoglavica
gorecwp Drugo

Vrtoglavica

Vrtoglavica je neprijeten občutek, s katerim se večina ljudi sreča vsaj nekajkrat v življenju. Ko se nam vrti, imamo občutek, da se predmeti okoli nas gibajo oziroma premikajo, zaradi česar lahko pride do dezorientacije v prostoru ter izgube ravnotežja. Zaradi tega lahko vrtoglavica povzroči tudi padec, kar je še posebej problem pri starejših, ki se lahko ob tem močno poškodujejo. Zato je treba narediti vse za to, da takšno stanje preprečimo.

Zakaj nastane vrtoglavica?

Vrtoglavica lahko traja le nekaj sekund ali pa dalj časa. Lahko gre za enkratno ali ponavljajoče stanje, pojavi pa se lahko v vseh življenjskih obdobjih, čeprav je pri starejših nekoliko bolj pogosta. Nastane lahko iz zelo različnih razlogov, med najbolj pogostimi vzroki zanjo pa so:

Preberi več

Therapia_wp Bolečine

Bolečine pri fibromialgiji

Bolečine pri fibromialgiji so po pripovedovanju bolnikov s to boleznijo podobne bolečinam, ki jih ljudje občutimo po napornem fizičnem delu, takrat, ko smo zelo utrujeni ali ko prebolevamo gripo. Bolezen povzroča različne simptome, a njen najbolj značilen simptom zagotovo predstavljajo prav boleče mišice. Poleg tega se pri bolnikih pojavijo tudi utrujenost, različne motnje spanja ter mnoge druge težave, ki se od bolnika do bolnika lahko razlikujejo.

Kaj je fibromialgija in kakšni so njeni simptomi?

Fibromialgija je kronična bolezen, ki se lahko pojavi v vseh življenjskih obdobjih, največkrat pa po 40. letu starosti. Prizadene mehka telesna tkiva, kot so mišice, vezi in kite, zato so tudi bolečine pri fibromialgiji vezane na te dele telesa. Gre za revmatizem mehkih tkiv, ki se lahko kaže z nekaterimi od naslednjih simptomov:

Preberi več