Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Blog

Therapia-dom.siBlog
Therapia_wp Demenca

Demenca vrste in znaki bolezni

Demenca je zelo pogosta med starostniki, saj se najpogosteje pojavi po 65. letu. Do nje pride zaradi postopnega odmiranja celic v možganih, kar povzroča zmanjšanje različnih miselnih funkcij – pojavijo se težave s spominom in pomnjenjem, oseba začne izgubljati zmožnost abstraktnega mišljenja in presojanja, zmanjšajo se njene govorne sposobnosti in ne more več slediti pogovorom z drugimi, ravno tako pa se lahko pojavijo tudi različni drugi znaki, ki so odvisni od tega, za kakšno vrsto bolezni gre.

Katere vrste te starostne bolezni poznamo?

Demenca se lahko kaže v več različnih oblikah. Poznamo več vrst, ki jih ločimo glede na to, kateri del možganov je pri posamezniku prizadet – od tega so odvisni tudi simptomi posamezne vrste te bolezni. Vsem vrstam te bolezni pa je skupno to, da pri bolnikih prihaja do opaznega zmanjševanja nekaterih možganskih funkcij ter s tem do postopnega upadanja njihovih miselnih in različnih drugih sposobnosti. To lahko vodi v postopno izgubo samostojnosti pri izvajanju različnih opravil ter v nezmožnost skrbi zase, zato je zgodnje diagnosticiranje bolezni bistvenega pomena. Omogoča namreč pravočasno zdravljenje, ki je usmerjeno v zmanjševanje izrazitosti simptomov in upočasnjevanje napredovanja bolezni tako z zdravili kot z različnimi drugimi metodami, kot so na primer vaje za krepitev spomina, vaje za ohranjanje umskih sposobnosti, fizioterapija za ohranjanje mobilnosti in preprečevanje padcev in podobno.

Alzheimerjeva bolezen

Demenca se v kar 70 % primerih izrazi v obliki Alzheimerjeve bolezni. Tako imenovana Alzheimerjeva demenca je med starostniki najpogostejša, največkrat pa se njeni simptomi pokažejo po 70. letu starosti. Do nje pride zaradi kopičenja beljakovine beta amiloid v možganskem tkivu, kar povzroči postopno odmrtje nekaterih možganskih celic. Najbolj izraziti simptomi, po katerih je možno prepoznati Alzheimerjevo bolezen, so:

  • različne motnje v delovanju spomina,
  • zelo pogosta pozabljivost,
  • težave s pomnjenjem,
  • težave pri prepoznavanju obrazov bližnjih,
  • pešanje miselnih funkcij,
  • težave s koncentracijo in presojo,
  • pogosta zmedenost,
  • nezmožnost sledenja toku pogovora,
  • dezorientiranost,
  • motnje razpoloženja,
  • spremembe osebnostnih lastnosti.

Pri tem je treba poudariti, da o Alzheimerjevi bolezni govorimo šele, ko zgoraj našteti simptomi postanejo močno izraženi in pogosti. Običajna starostna pozabljivost, bolj počasno razmišljanje ali občasna zmedenost, ki se včasih pojavi pri starostnikih, torej še niso simptomi Alzheimerjeve bolezni. O tem, ali gre za simptome te bolezni ali ne, pa najbolje zna presoditi zdravnik, ki ima v ta namen na razpolago tudi posebne diagnostične teste.

Žilna ali vaskularna demenca

Vaskularna demenca se pojavi kot posledica možganske kapi. Navadno se razvije pri bolnikih, ki doživijo več zaporednih možganskih kapi, zato jo imenujemo tudi multiinfarktna demenca. Ob več zaporednih možganskih kapeh je dotok krvi v možgane moten ali celo prekinjen, zaradi česar pride do naglega propadanja nekaterih možganskih celic. Zaradi tega pride do različnih težav, ki se izražajo kot:

  • težave z govorom,
  • težave s spominom,
  • zmanjšana pozornost,
  • težave s presojo,
  • nezmožnost skrbi za osebno lastnino,
  • sprememba osebnosti.

Demenca in Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen se sicer prvenstveno kaže kot bolezen motoričnega sistema (tresavica, otrdelost mišic, težave z držo in gibanjem ipd.), sčasoma pa pri bolnikih prihaja tudi upadanja miselnih oziroma kognitivnih funkcij. Na začetku gre zgolj za blage simptome, ki pa z napredovanjem bolezni sčasoma postajajo vedno bolj izraziti. Iz njih se pri 80 % bolnikih s Parkinsonovo boleznijo razvije tudi demenca.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Povzroča podobne simptome kot Parkinsonova bolezen, čeprav se sprva navadno kaže z znaki, ki spominjajo na Alzheimerjevo bolezen – pojavijo se namreč težave s spominom in miselnimi funkcijami, oseba je zmedena in izgubi občutek za čas, pa tudi za prostor. Nato pa se razvijejo tudi drugi simptomi, kot so:

  • tresavica rok,
  • tresenje celega telesa,
  • oteženo gibanje zaradi zmanjšane gibljivosti telesa,
  • otrdelost mišic,
  • težave s hojo,
  • zanašanje pri hoji in padci,
  • tavanje naokrog,
  • nemiren spanec,
  • hitro nihanje razpoloženja,
  • zmedenost,
  • halucinacije.

Frontotemporalna demenca

Omenjena vrsta se lahko pojavi tudi pri mlajših bolnikih. Njeni prvi simptomi se lahko pojavijo že po 40. letu starosti, eden vzrokov zanje pa naj bi bili tudi dedni dejavniki. Bolezen se kaže predvsem v obliki vedenjskih sprememb oziroma sprememb v obnašanju, kot so:

  • izbruhi jeze in agresivnost,
  • brezobzirno obnašanje,
  • hitro nihanje razpoloženja,
  • neprimerno vedenje (cepetanje z nogami, tleskanje s prsti ipd.).

Ob tem je prizadet tudi govor, kar se kaže z naslednjimi simptomi:

  • pogosto ponavljanje istih besed, česar se bolnik sam ne zaveda,
  • težave s priklicem določenih besed, imen itd.,
  • težave pri tvorjenju stavkov,
  • postopno prenehanja sodelovanja v pogovorih.

 

Huntingtonova bolezen

Huntingtonova bolezen nastane zaradi motnje v delovanju možganov in živčnega sistema. Njen najbolj izrazit simptom so nehoteni gibi, ki jih bolnik s to boleznijo ne more nadzorovati. Ob tem se pojavijo tudi drugi simptomi, kot so vedenjske in kognitivne motnje, težave s čustvenim obvladovanjem ter slabšanje duševnega stanja. Eden od simptomov Huntingtonove bolezni pa je lahko tudi demenca.

 

gorecwp Revma

Revma in fizioterapija

Revma je vrsta kronične bolezni, ki prizadene sklepe. Sklepi zaradi nje postanejo boleči in pordeli ter vedno težje gibljivi, revma pa lahko povzroči tudi bolečine v obsklepnih tkivih, kosteh, mišicah in kitah. Čeprav se z boleznijo največkrat soočajo starejši, lahko zbolijo tudi mlajši. V Sloveniji ima s takšnimi obolenji težave več kot 25.000 ljudi.

Več kot 100 različnih vrst revmatičnih obolenj

Poimenovanje revma se uporablja kot krovno ime za vrsto revmatičnih obolenj, ki se med seboj lahko precej razlikujejo. Skupno jim je predvsem to, da na tak ali drugačen način prizadenejo predvsem sklepe oziroma celotni mišično-skeletni sistem. Obstaja torej več kot 100 različnih vrst takšnih obolenj, med katerimi so na primer:

  • revmatoidni artritis, ki zaradi vnetja notranje sklepne ovojnice povzroča bolečine in okorelost sklepov, sčasoma pa tudi njihovo deformacijo,
  • artroza, ki velja za najbolj pogosto bolezen sklepov ter povzroča predvsem težave s koleni, kolki, členki na rokah ter s hrbtenico,
  • ankilozirajoči spondilitis, ki povzroča vnetja in bolečino predvsem na nasadiščih hrbteničnih vezi,
  • psoriatični artritis, ki poleg vnetja sklepov povzroča tudi luskavico,
  • enteropatični artritis, pri katerem vnetje sklepov spremlja vnetna črevesna bolezen,
  • fibromialgija, pri kateri gre za zunajsklepno bolezen, ki povzroča bolečine v mišicah in na rastiščih kit,
  • putika (protin), zaradi katere se na sklepe in obsklepna tkiva začenjajo odlagati kristali iz sečne kisline,
  • vaskulitis, ki povzroča izrazito jutranjo okorelost, bolečine v mišicah ter vnetje žil,
  • sistemski lupus eritematozus kot avtoimuna bolezen vezivnih tkiv, ki lahko prizadene tako sklepe kot druge dele telesa,
  • Sjögrenov sindrom, pri katerem se sklepnemu vnetju pridružuje tudi vnetje žlez z zunanjim izločanjem,
  • mešana bolezen vezivnega tkiva, ki se izraža z vnetji sklepov, rdečkastimi izpuščaji in številnimi drugimi simptomi.

Revma – kakšni so simptomi te bolezni?

Čeprav se revma kaže v različnih oblikah, pa so nekateri simptomi prisotni skoraj pri vseh vrstah tega obolenja. Najpogostejši simptomi so tako:

  • otekli sklepi,
  • okoreli, težko gibljivi in boleči sklepi (bolečina v sklepih je najpogostejša zjutraj),
  • pordeli sklepi, ki so tudi toplejši na dotik,
  • bolečine v mišicah,
  • utrujenost in slabo počutje (lahko se pojavi tudi povišana temperatura),
  • postopna deformacija sklepov.

Postavitev diagnoze revma

Pregled najprej opravi osebni zdravnik, nato pa še strokovnjak revmatolog, ki tudi postavi diagnozo revma in določi potek zdravljenja. Pri tem so potrebne različne preiskave, čeprav velikokrat že samo pregled sklepov pokaže, da je vzrok zanje prav revma – vsekakor pa je to treba potrditi še z drugimi diagnostičnimi metodami, med katerimi se običajno uporabljajo predvsem laboratorijska diagnostika krvi ter rentgen kosti in sklepov, po potrebi pa tudi ultrazvok mehkih tkiv. Na tak način se tudi določi, za katero vrsto revmatičnega obolenja gre.

Revma in zdravljenje

Ker obstaja več kot 100 revmatskih obolenj, je za pravilno zdravljenje najprej potrebna natančna diagnoza, nato pa je zdravljenje treba prilagoditi tudi glede na trenutno stanje bolnika in glede na napredovanje bolezni. Revma se v prvi fazi največkrat zdravi s protibolečinskimi zdravili in z antirevmatiki, ki bolniku omogočajo, da lažje prenaša bolečine v sklepih in drugih delih telesa. Med drugim se za zdravljenje uporabljajo tudi antirevmatiki v obliki mazil, pri lajšanju bolečine pa lahko pomagata tudi hlajenje ali gretje bolečih sklepov.
Priporočljiva je tudi fizioterapija, ki pomaga preprečevati okorelost sklepov in ohranjati njihovo gibljivost. Pri določenih vrstah revmatizma, kot je na primer protin, pa se lahko pri zdravljenju uporablja tudi ustrezna dieta, s katero je možno omiliti težave. Nekatere študije kažejo, da bi bila ustrezna prehrana lahko pomembna tudi pri drugih vrstah revmatizma, kakršen je na primer artritis, pri čemer se ugotavlja predvsem koristnost omega 3 maščobnih kislin.

Kako si lahko pomaga bolnik sam?

Zdravljenje je usmerjeno predvsem k zmanjševanju bolečine in zmožnosti življenja z boleznijo brez prevelikih težav, k čemur lahko veliko prispeva tudi bolnik sam. Pri tem je koristno:

  • vsakodnevno razgibavanje, pri čemer je najbolje, če se uporablja vaje, ki jih posebej za določenega bolnika izbere usposobljen fizioterapevt,
  • fizioterapija, na kateri se bolnik ne nauči le ustreznih vaj za razgibavanje, temveč tudi pravilne telesne drže,
  • telesna vadba, pri čemer se najbolj priporoča plavanje,
  • fizioterapija na domu, ki je še posebej priporočljiva za bolnike, ki se zaradi težav s sklepi težko gibljejo,
  • izogibanje prevelikim obremenitvam telesa (pri športu, pri delu),
  • razgibavanje med dolgotrajnim sedečim delom,
  • izogibanje dolgotrajnim prisilnim držam telesa,
  • različne tehnike sproščanja,
  • zmanjšanje telesne teže, s čimer je možno razbremeniti sklepe,
  • zdrava prehrana, v kateri mora biti dovolj kalcija ter vitaminov C in D,
  • primerna obutev, ki kljub težavam s sklepi lajša gibanje.

Redno razgibavanje sklepov je bistvenega pomena

Revma je bolezen sklepov, ki zaradi bolezni postajajo vedno težje gibljivi in okoreli ali se zaradi nje celo deformirajo. Zaradi tega pomembno pomoč pri zdravljenju vseh vrst revmatičnih obolenj predstavlja razgibavanje sklepov, pa naj si bo to telesna vadba, ukvarjanje s športom, fizioterapija ali kakšna druga oblika gibanja. Z rednim razgibavanjem sklepov je mogoče:

  • preprečiti ali zmanjšati okorelost sklepov,
  • zmanjšati napetost v mišicah in sklepih ter s tem omiliti bolečino,
  • izboljšati gibljivost sklepov,
  • poskrbeti, da bolezen počasneje napreduje oziroma da so simptomi manj izraziti,
  • poskrbeti za lajšanje življenja s simptomi, ki jih povzroča revma.
huntingtonova bolezen
gorecwp Drugo

Huntingtonova bolezen

Huntingtonova bolezen se kaže z različnimi simptomi, kot so razpoloženjske, vedenjske, kognitivne in gibalne motnje. Prav pri slednjih lahko bolnikom zelo koristi fizioterapija, ki predstavlja pomemben del rehabilitacije in zdravljenja, saj lahko močno pomaga pri lajšanju simptomov, ohranjanju zmožnosti gibanja ter kakovosti življenja posameznika, ki ga je prizadela Huntingtonova bolezen. Ker ta ni ozdravljiva, je uporaba vseh razpoložljivih metod, ki lahko bolniku pomagajo pri spopadanju z njo in z njenimi simptomi, še toliko bolj pomembna.

Huntingtonova bolezen in njeno zdravljenje

Obstaja več vrst zdravil, s katerimi je možno lajšati in blažiti simptome, ki jih povzroča Huntingtonova bolezen, nekatera zdravila pa pripomorejo tudi k upočasnjevanju bolezni, ravno tako pa obstaja tudi več drugih metod, ki lahko pomagajo pri tem. Ker Huntingtonova bolezen ni ozdravljiva, je zdravljenje usmerjeno v lajšanje simptomov in ohranjanje funkcionalnih sposobnosti, pri čemer se uporabljajo:

Preberi več

vrtoglavica
gorecwp Drugo

Vrtoglavica

Vrtoglavica je neprijeten občutek, s katerim se večina ljudi sreča vsaj nekajkrat v življenju. Ko se nam vrti, imamo občutek, da se predmeti okoli nas gibajo oziroma premikajo, zaradi česar lahko pride do dezorientacije v prostoru ter izgube ravnotežja. Zaradi tega lahko vrtoglavica povzroči tudi padec, kar je še posebej problem pri starejših, ki se lahko ob tem močno poškodujejo. Zato je treba narediti vse za to, da takšno stanje preprečimo.

Zakaj nastane vrtoglavica?

Vrtoglavica lahko traja le nekaj sekund ali pa dalj časa. Lahko gre za enkratno ali ponavljajoče stanje, pojavi pa se lahko v vseh življenjskih obdobjih, čeprav je pri starejših nekoliko bolj pogosta. Nastane lahko iz zelo različnih razlogov, med najbolj pogostimi vzroki zanjo pa so:

Preberi več

Therapia_wp Bolečine

Bolečine pri fibromialgiji

Bolečine pri fibromialgiji so po pripovedovanju bolnikov s to boleznijo podobne bolečinam, ki jih ljudje občutimo po napornem fizičnem delu, takrat, ko smo zelo utrujeni ali ko prebolevamo gripo. Bolezen povzroča različne simptome, a njen najbolj značilen simptom zagotovo predstavljajo prav boleče mišice. Poleg tega se pri bolnikih pojavijo tudi utrujenost, različne motnje spanja ter mnoge druge težave, ki se od bolnika do bolnika lahko razlikujejo.

Kaj je fibromialgija in kakšni so njeni simptomi?

Fibromialgija je kronična bolezen, ki se lahko pojavi v vseh življenjskih obdobjih, največkrat pa po 40. letu starosti. Prizadene mehka telesna tkiva, kot so mišice, vezi in kite, zato so tudi bolečine pri fibromialgiji vezane na te dele telesa. Gre za revmatizem mehkih tkiv, ki se lahko kaže z nekaterimi od naslednjih simptomov:

Preberi več

demenca
Therapia_wp Demenca

Demenca

Demenca je ena najpogostejših starostnih bolezni, za katero so značilne predvsem različne težave s spominom, ki presegajo običajno starostno pozabljivost. Obstaja več vrst oziroma tipov te bolezni, ki se med seboj razlikujejo, vendar pa se pri vseh tipih kažejo tudi nekateri podobni znaki. Najbolj značilen simptom bolezni so tako prav težave s spominom, ki jih spremljajo še drugi značilni znaki.

Demenca je predvsem bolezen starostnikov

Demenca se največkrat pojavi pri ljudeh, ki so starejši od 65 let, pri čemer se njena pojavnost s starostjo zvišuje. Tako je pri starejših od 80 let še veliko bolj pogosta, ne drži pa, da doleti čisto vsakega starostnika. Med starejšimi od 80 let ima to bolezen tako približno vsak šesti starostnik, ni pa pri vseh ustrezno diagnosticirana. Zaradi daljšanja življenjske dobe njena pojavnost v zahodnem svetu še narašča in samo v Sloveniji naj bi bilo približno 32.000 bolnikov s to boleznijo.

Preberi več

znaki parkinsonove bolezni
gorecwp Parkinsonova bolezen

Znaki Parkinsonove bolezni

Znaki Parkinsonove bolezni se kažejo predvsem kot različne motnje gibanja oziroma v obliki težav z motoriko. Najbolj značilen simptom tako predstavlja potresavanje z roko, ki ga bolnik ne more zavestno nadzorovati, največkrat pa se pojavi, ko je bolnik razburjen ali pod stresom. Poleg tremorja ali tresavice, kot strokovno rečemo tresenju določenega dela telesa, pa se pri bolnikih pojavljajo tudi številni drugi simptomi, kot so upočasnjeno in oteženo gibanje, lahko pa nastopijo tudi motnje drugih telesnih funkcij – govora, požiranja, spomina itd.

Preberi več

Alzheimerjeva bolezen
Therapia_wp Demenca

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Sprva se kaže predvsem s pozabljivostjo in izgubo kratkoročnega spomina, nato pa se pojavijo tudi čustvene spremembe in celo različne spremembe osebnosti. Bolniki tako lahko postanejo ne le zaskrbljeni in razdražljivi, ampak tudi zelo sumničavi, prestrašeni ali agresivni, njihove miselne sposobnosti in spomin pa vse bolj pešajo. Zaradi tega je nujno, da se bolnikom, ki jih je doletela Alzheimerjeva bolezen, čim prej postavi pravilna diagnoza, ki pomaga tudi svojcem, da lažje razumejo vedenje in obnašanje bolnika, hkrati pa je po postavitvi diagnoze možno nekatere simptome z ustreznimi zdravili in drugimi metodami zdravljenja tudi ublažiti ter tako olajšati življenje tako bolniku kot svojcem.

Preberi več

gorecwp Možganska kap

Vaje za govor po možganski kapi

Vaje za govor po možganski kapi lahko znatno pripomorejo k izboljšanju zmožnosti govora pri bolnikih, ki so utrpeli takšno vrsto kapi. Različne motnje govora so sicer pri takšnih bolnikih zelo pogoste, saj se kažejo kar pri eni tretjini vseh, ki so utrpeli poškodbe možganov. Na srečo pa je pri večini bolnikov zmožnost sporazumevanja z ustreznimi vajami možno znatno izboljšati, zaradi česar vaje za govor bo možganski kapi predstavljajo zelo pomemben del rehabilitacije po njej.

Afazija – motnje govora po poškodbi možganov

Vaje za govor po možganski kapi so namenjene izboljšanju ali odpravi različnih motenj govora, s katerimi se srečujejo bolniki s poškodbami možganov. Motnje govora, do katerih pride zaradi poškodb v možganih, strokovno imenujemo afazija. Ta se lahko kaže kot:

Preberi več

periferna nevropatija simptomi
gorecwp Drugo

Periferna nevropatija simptomi

Periferna nevropatija simptomi – kakšni so in kako se kažejo? Zaradi te kronične bolezni perifernega živčevja, ki jo najpogosteje povzroča sladkorna bolezen oziroma diabetes, se navadno v rokah in nogah pojavi občutek mravljinčenja, oslabelosti in odrevenelosti. To lahko povzroči tudi tako imenovano diabetično stopalo, ko bolnik preko stopala ne zaznava več bolečine, vročine in dotika, pride pa lahko tudi do različnih drugih težav. Znaki bolezni so namreč odvisni od tega, kateri živci so prizadeti in kako močno.

Periferna nevropatija simptomi in znaki

Ker gre za bolezen perifernega živčevja, sprva pride predvsem do okvar živcev na rokah in nogah oziroma stopalih, kar se lahko kaže na različne načine oziroma v obliki različnih neprijetnih občutkov, ki se sčasoma običajno stopnjujejo ali razširijo še na druge dele telesa. Periferna nevropatija simptomi tako vključujejo:

Preberi več