Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Bolečine v križu

Bolečine v križu oziroma spodnjem delu hrbta vsaj enkrat v življenju doletijo skorajda vsakogar od nas. Težave se običajno pojavijo nenadno, praktično čez noč, ko je zaradi njih zjutraj težko vstati iz postelje, lahko pa se pojavijo tudi po dolgotrajnem sedenju ali fizični aktivnosti, pri kateri je bil spodnji del hrbtenice izpostavljen preveliki obremenitvi. Med najpogostejšimi vzroki za pojav bolečine v križu so:

  • preobremenitev hrbtenice,
  • dvigovanje težkih predmetov,
  • pretirano sklanjanje,
  • dolgotrajno sedenje,
  • dolgotrajno vztrajanje v istem položaju,
  • težko delo v prisilni drži,
  • različne poškodbe,
  • hitri zasuki hrbtenice ali drugi nagli gibi,
  • različni drugi dejavniki, kot so prevelika telesna teža, stres itd.

Takšne težave se rade ponavljajo in s staranjem celo stopnjujejo ter postajajo vedno bolj izrazite in pogoste. Skoraj 580 milijonov ljudi na svetu ima bolečine v križu vsaj enkrat letno, nekateri pa tudi pogosteje, saj težave lahko postanejo kronične. V takšnih primerih ni dovolj le, da z zdravili in drugimi metodami odpravimo bolečino, ampak je treba poskrbeti, da hrbtenico čim manj obremenjujemo, zelo dobro pa lahko pomaga tudi fizioterapija.

Zakaj prihaja do bolečine v križu?

Ko nekoga »useka v križu«, kot radi rečemo, to pomeni, da ga ne boli le v predelu križnice, to je delu hrbtenice, ki se nahaja direktno nad trtico, ampak je običajno mišljen kar celotni ledveni predel. Bolečine v križu se torej pojavljajo v celotnem spodnjem delu hrbta. Gre za del hrbta, ki je najbolj izpostavljen pri različnih obremenitvah hrbtenice in ki nam omogoča tudi stabilnost ter oporo pri pokončni drži.

Strokovno takšnemu pojavu pravimo ledveni usek ali lumbago. Vzrok zanj so običajno degenerativne spremembe hrbtenice, ki prizadenejo vretenca in medvretenčne ploščice. Največkrat pride do tega, da se medvretenčna ploščica, ki v določenem položaju zaradi degenerativnih sprememb ali deformacije hrbtenice ne dobi dovolj kisika ali v sebi nima dovolj tekočine, začne tanjšati ali celo razpoka. Sčasoma zaradi tega medvretenčna ploščica postane manj stabilna in se začne posedati, ob tem pa lahko pritiska na živčevje ter tako povzroči bolečino.

Simptomi in diagnoza

Bolečine v križu so lahko akutne ali kronične, lahko so prisotne ves čas ali pa se pojavijo le pri določenih položajih telesa. Čeprav vzroka zanje ni vedno možno natančno ugotoviti, pa na podlagi pregleda, preiskava in simptomov običajno zdravnik lahko postavi ustrezno diagnozo.

Hernija diska

Pri herniji diska pride do zdrsa medvretenčne ploščice, ki zaradi tega začne pritiskati na živčne strukture v hrbtenici. Najpogosteje se hernija diska pojavi prav v spodnjem delu hrbta oziroma ledvenem predelu, saj mora ta del hrbta prenašati največje obremenitve. Zaradi tega so bolečine v križu pogost simptom, lahko pa se bolečina pojavi tudi v drugih delih hrbtenice ali razširi v nogo.

Spinalna stenoza

Spinalna stenoza ali zoženje hrbteničnega kanala povzroča nenehno bolečino, ki traja cel dan in je ne umiri niti počitek. Pri tem ne boli le hrbet, ampak tudi noga, v kateri se pojavi mravljinčenje. Zaradi tega je za spinalno stenozo značilna tudi otežena hoja. Spinalno stenozo povzročajo zategnjene mišice ob hrbtenici, vzroki za takšno zategnjenost pa so zelo različni – od prisilnih položajev pri delu ali športni aktivnosti do velike in vsakodnevne psihične napetosti. Brez zdravniške ali fizioterapevtske pomoči se stanje postopoma slabša, saj se bolnik vedno težje giblje, zato njegovo telo postaja vedno bolj okorelo. Zelo pomembno je izvajati vaje za razbremenitev hrbtenice ter se izogibati položajem telesa in aktivnostim, ki bi stanje še poslabšale.

Spondiloza

Pri spondilozi se bolečine v ledvenem predelu hrbta pojavljajo predvsem v stoječem položaju in pri hoji. Pri sedenju običajno težav ni, se pa te lahko pojavijo tudi pri drugih položajih telesa – recimo pri zaklonu nazaj. Spondiloza nastane zaradi pogostega in dolgotrajnega vztrajanja v položajih, pri katerih so medvretenčne ploščice močno obremenjene, kar lahko privede do njihovega tanjšanja ter stika dveh vretenc, pri čemer lahko začnejo nastajati tudi kostni izrastki na hrbtenici. Ti izrastki pritiskajo na živčne strukture, kar povzroča ne le bolečine v križu, ampak tudi občutek otrdelosti, omrtvelosti in mravljinčenja. Poleg ledvene pa spondiloza največkrat prizadene še vratno hrbtenico.

Bolečine v križu in fizioterapija

Pri milejših oblikah bolečine v križu si lahko pomagamo s počitkom, ki naj traja največ do dva dni. Daljši počitek bi vaši hrbtenici namreč naredil več škode kot koristi, zato je po počitku treba postopoma začeti z aktivnostjo, ki pa naj bo izbrana tako, da ne obremenjuje hrbtenice. Za začetek je dovolj že hoja in opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, pri čemer se je treba izogibati daljšemu mirovanju, sklanjanju ali dvigovanju česa težkega. Priporočljivo je izvajati tudi vaje za hrbtenico.

Če je zaradi bolečine v križu zmožnost gibanja zelo omejena ali zaradi nje pristanete celo na bolniški, pa je treba stanje bolj resno obravnavati. Kratkoročno lahko težave rešite s protibolečinskimi zdravili, ki jih predpiše zdravnik, na dolgi rok pa v največ primerih pomaga predvsem fizioterapija, ki poskrbi za:

  • krepitev stabilizacijskih mišic,
  • večjo mišično moč,
  • večjo funkcionalno sposobnost hrbtenice,
  • lajšanje bolečine v hrbtu,
  • preprečevanje ponovitve težav,
  • ohranjanje zmožnosti gibanja in hoje.