Bolečine v ramenih

Bolečine v ramenih lahko nastanejo zaradi nepravilne telesne drže pri sedenju in različnih drugih položajih telesa, pa tudi zaradi opravljanja ponavljajočih se gibov rok oziroma prisilne drže pri določenem opravilu ali športni dejavnosti. Pri tem lahko pride tudi do poškodb, ki so lahko tako neznatne, da se jih skorajda ne opazi, a lahko čez čas začnejo povzročati težave. Prav te poškodbe oziroma mikrotravme so namreč poleg večjih poškodb in degenerativnih sprememb eden najpogostejših vzrokov za bolečine v ramenih.

Zakaj se pojavijo bolečine v ramenih?

Za pojav bolečine v ramenih lahko obstaja več vzrokov, med katerimi so:
– preobremenitev ramenskega sklepa,
– kalcinacija,
– obremenitev tetive mišice obračalke,
– degenerativne spremembe,
– utesnitveni sindrom,
– zamrznjena rama, ko ta postane zelo težko gibljiva ali negibljiva,
– artroza sklepov ramenskega obroča.

Kaj narediti, če se pojavijo bolečine v ramenih?

V primeru poškodbe rame, padca ali nesreče je treba čim prej obiskati zdravnika. V primeru, da se bolečine v ramenih pojavijo brez jasnega vzroka, pa je prvih 48 ur priporočen predvsem počitek. Roka naj počiva ob telesu oziroma tako, da je prislonjena ob telo. Predvsem pa je pomembno, da se v tem času izogibamo dvigovanju roke nad glavo ali njenim kakršnim kolim hitrim premikom, saj to lahko stanje še poslabša. Če je rama zelo boleča, si lahko pomagamo:- z ruto pestovalnico, v kateri bo lahko roka počivala,
– z jemanjem protibolečinskih zdravil,
– s hlajenjem bolečega mesta,
– tako, da ramo masiramo z ledom, ki ga ovijemo v tkanino.

Če po enem tednu bolečina ne mine, je treba obiskati zdravnika, ki vam bo po potrebi predpisal tudi protivnetna zdravila. Enako velja v primeru, če so težave tako velike, da z roko ne morete več opravljati osnovnih opravil (umivanje, ščetkanje zob itd.). Ta vas bo napotil k ustreznemu specialistu ali vam predpisal vaje, s katerimi si lahko pomagate. Prav tako pa vam bo svetoval, kaj lahko za izboljšanje stanja naredite sami oziroma kako preprečiti nadaljnje težave.

Preprečevanje nadaljnjih težav z ramenskim sklepom

Preprečevanje nadaljnjih težav pa je pomembno tudi v primeru, če bolečine v ramenih po nekaj dneh minejo, saj se tako izognemo temu, da bi se ponovile. Zato je po pojavitvi bolečine v ramenih treba poskrbeti za:
– ustrezno višino stola in delovne površine,
– izogibanje dela in opravil, pri katerih so roke dvignjene nad nivo ramen,
– izogibanje opravil s ponavljajočimi se gibi rok, kot so pomivanje oken ali tal,
– izogibanje dvigovanja in prenašanja težjih bremen,
– pravilno telesno držo,
– krajše premore med delom, težjimi opravili ali športno dejavnostjo,
– redno izvajanje razbremenitvenih, ki jih predpiše zdravnik oziroma fizioterapevt.

Diagnoza in zdravljenje bolečine v rami

Ramenski sklep je precej zapleten, zato diagnoze ni vedno lahko določiti. Običajno pri postavljanju diagnoze sodeluje ortoped, ki opravi klinični pregled, opravijo pa se tudi različne druge preiskave, kot je na primer rentgensko slikanje. Po postavitvi diagnoze se začne zdravljenje, katerega cilji so:
– odpravljanje vzroka za težave,
– odpravljanje bolečine v ramenih,
– zmanjšanje bolečine,
– ohranjanje čim večje gibljivosti ramenskega sklepa,
– ohranjanje zmožnosti opravljanja vseh vsakdanjih opravil.

Kalcinacija v rami

Eden od pogostih vzrokov za bolečine v rami predstavlja kalcinacija – nabiranje kalcija v ramenskem sklepu, zaradi česar se tam pojavi vnetje. Težave se običajno pojavijo po 40. letu starosti in so pri ženskah, domnevno zaradi hormonskih sprememb, pogostejše kot pri moških, prav tako pa se pogosteje pojavi pri kadilcih. Še posebej so jim izpostavljeni športniki in vsi, ki pri svojem delu opravljajo ponavljajoče se gibe z roko. Pri takšnih aktivnostih, pa naj si gre za šport, prenašanje bremen ali delo z računalnikom, namreč nastajajo manjše poškodbe oziroma mikrotravme, na mestih katerih se začnejo nabirati skupki kalcija oziroma kalcinati. Ti lahko začnejo držati mehka tkiva, zaradi česar ob premiku ramenski sklep lahko postane boleč.

Fizioterapija pri takšnih težavah pomaga odpraviti draženje, zaradi česar se kalcinacija umiri ter ne povzroča več težav. Enako je z vsemi vrstami gibanja, telovadbe in športne aktivnosti. Če torej zdravnik ugotovi, da je vzrok za težave kalcinacija, potem ni treba počivati, ampak je pomembno, da ostanete dejavni ter ramenski sklep ohranjate gibljiv. Priporočljivo je le, da ramenskega sklepa ne obremenjujete preveč, saj zaradi tega lahko bolečina postane še bolj močna. Prav zaradi tega je priporočljivo, da vsaj na začetku gibanje nadzoruje fizioterapevt, ki vam bo tudi pokazal, kako izvajati določene gibe in opravila, kako poskrbeti za razbremenitev ramenskega sklepa v določenih položajih in podobno.

Kako ramenski sklep ohraniti čim bolj gibljiv?

Ohranjanje čim večje gibljivosti ramenskega sklepa je bistvenega pomena za opravljanje najrazličnejših vsakdanjih opravil, saj ramenski sklep uporabljamo skorajda ob vsakem premiku rok. Oseba, ki ima bolečine v ramenih, pogosto ramenski sklep začne uporabljati zelo pazljivo oziroma pri vsakdanjih opravilih raje uporablja drugo roko, saj ne želi, da bi se stanje poslabšalo. V resnici pa s tem ramenski sklep postaja vedno manjkrat uporabljen, zaradi česar se postopoma začne zmanjševati tudi njegova gibljivost, stanje pa se tako lahko tudi poslabša.
Če želite ramenski sklep ohraniti čim bolj gibljiv in funkcionalen, je zato zelo pomembno poskrbeti za zmanjšanje ali preprečevanje bolečine v ramenih z zdravili in drugimi metodami, med katerimi lahko izjemno koristi predvsem fizioterapija. Žal so v zdravstvenem sistemu čakalne dobe nanjo dolge, zato se je v primeru bolečine v ramenih smiselno odločiti za samoplačniški obisk.