Fizioterapija online in na domu – Therapia, d. o. o.

BOLEZNI IN POŠKODBE

ALS BOLEZEN - AMIOTROFIČNA LATERALNA SKLEROZA

ALS bolezen oziroma amiotrofična lateralna skleroza je nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča slabenje in usihanje skeletnih mišic. To so mišice, ki jih uporabljamo pri:

  • žvečenju,
  • hoji,
  • govorjenju,
  • dihanju.

Amiotrofična lateralna skleroza je napredujočo bolezen, kar pomeni, da se simptomi s časom slabšajo. Povprečno preživetje je od tri do pet let, najpogostejši razlog smrti pa je odpoved dihanja.

Kaj je ALS bolezen?

ALS bolezen spada v skupino bolezni motoričnega nevrona, ki jih povzroča postopno propadanje in odmiranje motoričnih nevronov, ki uravnavajo mišično dejavnost. Zaradi tega:

  • mišice ne sprejemajo več sporočil motoričnih nevronov,
  • bolnik ne more več uporabljati mišic, zato izgublja mišično maso,
  • mišice počasi postajajo vse šibkejše, pričnejo trzati in usihajo.

Kako pogosta je ALS bolezen?

Vsako leto je amiotrofična lateralna skleroza diagnosticirana pri dveh osebah na 100.000 ljudi. ALS bolezen se:

  • najpogosteje pojavi okoli 55. leta starosti,
  • v zgodnejših letih se pogosteje pojavi pri moških, vendar se razmerje med moškimi in ženskami s starostjo izenači,
  • v večini primerov (okoli 90 odstotkov) se pojavi posamič, pri pet do deset odstotkih bolnikov pa gre za dedno obliko, pri čemer gen za ALS bolezen prenaša eden od staršev.

ALS bolezen – simptomi in znaki

V čisto začetnem stadiju se ALS bolezen pogosto ne opazi, saj so simptomi komajda zaznavni. Postopoma postajajo dovolj očitni, da lahko zdravnik posumi, da ima bolnik ALS bolezen. ALS bolezen se sprva pokaže v obliki naslednjih simptomov:

  • trzanje mišic rok, nog, ramen ali jezika,
  • mišični krči,
  • napete ali otrdele mišice,
  • oslabelost mišic rok, nog, vratu ali prepone,
  • otežen in nosljav govor,
  • težave z žvečenjem in požiranjem,
  • oteženo dihanje (redkeje),
  • frontotemporalna demenca (redkeje).

Glede na simptome se ALS bolezen deli v dve obliki:

  1. spinalna oblika, ki vpliva na okončine,
  2. bulbarna oblika, ki nastane zaradi okvare možganskih živcev v podaljšani hrbtenjači.

Spinalna ALS bolezen

ALS bolezen v spinalni obliki je pogostejša, zanjo pa je značilno, da:

  • bolniki najprej opazijo simptome v okončinah,
  • se lahko pojavijo težave pri hoji in teku (spotikanje in opotekanje),
  • se lahko pojavijo težave s preprostimi vsakdanjimi opravili, kot so pisanje, zapenjanje in odpenjanje gumbov, zaklepanje s ključem ipd.

Bulbarna ALS bolezen

Manj pogosta je ALS bolezen v bulbarni obliki, vpliva pa na mišice zgornjega dela telesa. Simptomi so težave pri govorjenju in požiranju. Oteženo je lahko tudi premikanje jezika.

Kako poteka napredovanje bolezni?

Ne glede na to, kje se pojavijo začetni simptomi, se ALS bolezen sčasoma poslabša in vpliva na preostale dele telesa, zaradi česar pride do:

  • nezmožnosti hoje in uporabe rok in nog,
  • težav z žvečenjem in požiranjem, kar zviša verjetnost zadušitve ali vdiha hrane v pljuča,
  • hitrejšega presnavljanja kalorij kot pri zdravih ljudeh, zaradi česar je običajno za ALS bolezen značilna tudi hitra izguba teže, bolnik pa je lahko celo podhranjen.

Amiotrofična lateralna skleroza v večini primerov ne vpliva na miselne procese, kar pomeni, da se bolniki svojega stanja v celoti zavedajo in lahko zapadejo v stres in depresijo. V redkejših primerih se v kasnejšem stadiju lahko kot simptom pojavi tudi oblika demence.

Večina bolnikov, ki imajo ALS bolezen, umre zaradi zastoja dihanja ali pljučnice, saj mišice dihal sčasoma oslabijo in usahnejo in bolnik ne zmore več dihati samostojno. V zadnjih stadijih bolezni se poveča tudi tveganje pljučnice.

Kako se zdravi ALS bolezen?

Zdravila za ALS bolezen zaenkrat še ne poznamo. Sodobna medicina omogoča zgolj lajšanje simptomov, ki jih povzroča amiotrofična lateralna skleroza, in preprečuje nepotrebne zaplete. Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje življenja posameznika, ki ima ALS bolezen. Bolnikom se priporočajo različna zdravila in terapije, ki jih predpisujejo in opravljajo zdravniki, fizioterapevti, govorni terapevti, nutricionisti, psihologi itd.

Zdravila za ALS bolezen

Zaenkrat se je kot najbolj učinkovito izkazalo zdravilo riluzol, ki za nekaj mesecev podaljša življenjsko dobo bolnika in upočasni simptome, ki jih povzroča ALS bolezen. Riluzol upočasni poškodbe motoričnih nevronov tako, da zmanjša raven glutamata, ki prenaša sporočila med živčnimi celicami in motoričnimi nevroni.

Zdravnik lahko predpiše tudi druga zdravila, ki predvsem lajšajo simptome, ki jih povzroča ALS bolezen. To so na primer:

  • zdravila za blaženje mišičnih krčev in mišične spastičnosti,
  • zdravila za zaviranje čezmernega slinjenja,
  • protibolečinska zdravila,
  • uspavala,
  • antidepresivi,
  • odvajala,
  • zdravila za lajšanje požiranja.

Del zdravljenja je tudi govorna terapija

ALS bolezen vpliva tudi na govorne sposobnosti, pri čemer lahko bolnikom pomaga govorni terapevt. Terapevt bolniku pomaga pri procesu prilagajanja in ga nauči, kako lahko govori glasneje in bolj razločno. Govorni terapevt lahko bolniku priporoči tudi druge načine komuniciranja s pomočjo naprav, ki sledijo premikom oči ali s pomočjo neverbalne komunikacije.

Prehrana in ALS bolezen

Pri bolnikih, ki imajo ALS bolezen, je zelo pomembna dieta. Amiotrofična lateralna skleroza namreč vpliva na izgubo telesna teže in posledično moči. Nutricionist lahko bolniku predpiše dieto, ki jo sestavlja več manjših obrokov čez cel dan in vsebujejo dovolj kalorij, vlaknin in tekočin.

Obroki naj ne vsebujejo sestavin, ki se jih težko požira. Ko bolnik hrane ne zmore več požirati, lahko zdravnik priporoči enteralni način prehranjevanja s pomočjo cevke vstavljene v želodec. Takšen način prehranjevanja hkrati zmanjša tveganje zadušitve in nastanka pljučnice, do katerih lahko pride zaradi vdihavanja tekočine v pljuča.

Dihalna podpora za bolnike, ki imajo ALS bolezen

Z napredkom bolezni se zelo pogosto pojavi tudi paraliza dihalnih mišic. Amiotrofična lateralna skleroza vpliva na mišice, ki so odgovorne za vdih in izdih. Simptomi oteženega dihanja se najprej pojavijo ponoči.

Najpogostejši simptomi oteženega dihanja so:

  • prebujanje večkrat na noč,
  • nenaden občutek pomanjkanja zraka,
  • jutranji glavoboli,
  • utrujenost.

Zdravnik presodi, da se lahko bolniku predvsem ponoči daje neinvazivna dihalna podpora s pomočjo aparata. Aparat sestavljata nosna ali obrazna maska, ki pomaga vzdrževati pozitiven pritisk v dihalnih poteh. Ko bolezen napreduje do stopnje, ko dihalne funkcije odpovejo, bolnik uporablja aparat za umetno dihanje, ki je namenjen podaljševanju življenja.

ALS bolezen in fizioterapija

Fizioterapija poskrbi, da bolnik čim dlje ohranja neodvisnost. S pomočjo hoje, plavanja in sobnega kolesa lahko bolnik krepi še neprizadete mišice, izboljša krvožilni sistem, hkrati pa ima vadba tudi dober vpliv na simptome, kot sta utrujenost in depresija.

Raztezne vaje pomagajo blažiti boleče mišične krče in spastičnost, zaradi česar se izboljša počutje. Fizioterapevt lahko priporoči tudi druge vrste vaj, ki mišic ne obremenjujejo preveč. Poleg tega lahko priporoči tudi različno opremo za lažje ohranjanje mobilnosti in samostojnosti, kot so na primer:

  • različne opornice,
  • pripomočki za lažjo hojo (palice, hodulje ipd.),
  • invalidski voziček.

Pri nas se izvaja:

Če vas naša fizioterapija na domu zanima, če se želite naročiti na naš brezplačen fizioterapevtski pregled ali če imate za nas kakršno koli vprašanje, le kliknite povezavo pod besedilom.