Therapia d.o.o.

PREPREČEVANJE
PONOVITEV

Vsaka četrta možganska kap prizadene osebo, ki je že doživela možgansko kap. Če vas je že zadela možganska kap, obstaja velika verjetnost, da vas bo zadela vsaj še enkrat. Vsaj enega od štirih ljudi zadene vsaj dvakrat. Statistično gledano od 25 do 35 odstotkov ljudi zadene več kot enkrat.

Verjetnost, da vas bo možganska kap v prvih petih letih zadela še enkrat, je 40‑odstotna. To je zelo pomemben podatek. Narediti morate vse, da bi preprečili njeno ponovitev. Če vas bo možganska kap zadela še enkrat, bo to zelo slabo vplivalo na vašo rehabilitacijo, tako fizično kot psihično.

Tu pa nastane še ena težava, saj ima vsaka naslednja možganska kap v večini primerov višjo stopnjo smrti, prizadetosti in invalidnosti.

Dobra novica pa je, da je 80 odstotkov sekundarnih kapi mogoče preprečiti s kombinacijo sprememb življenjskega sloga in medicinskih posegov, ki so opisani v nadaljevanju.

Možganska kap – znaki

Zaradi motnje v prekrvavitvi možganov možganska kap povzroči izgubo možganske funkcije. Nastane zaradi krvavitve ali ishemije. Posledice so lahko hujše ali milejše.

Ne glede na vzrok možganska kap v večini primerov povzroči, da prizadeto možgansko področje ne deluje, kot bi moralo. Možganska kap prizadene nasprotni del telesa. To pomeni, da če vas je zadela v levo stran možganov, se znaki pokažejo na desni strani telesa, in obratno. Na strani, kjer se znaki pokažejo, so videti tako: pojavi se slabša zmožnost ali nezmožnost gibanja in čutenja ene ali obeh okončin, na isti strani se pojavi nezmožnost ali slabša zmožnost gibanja telesa, lahko se pojavijo tudi nezmožnost govora, požiranja, motnje vida itn.

Možganska kap – dejavniki tveganja

Raziskave kažejo, da možgansko kap povzroča več dejavnikov tveganja. Ti povzročijo, da vas zadene prva možganska kap, kot tudi druga, tretja in tako naprej. Zato morate vedeti, da obstaja velika možnost za ponovitev kapi. Posledično je za uspešno rehabilitacijo najprej treba narediti vse, da se bolezen ne ponovi. Za to si bomo najprej pogledali dejavnike tveganja, tako tiste, na katere ne morete vplivati, kot tiste, na katere lahko.

Dejavniki tveganja oziroma vzroki, da vas lahko zadene možganska kap, na katere ne moremo vplivati:

  1. moški spol,
  2. višja starost,
  3. dednost.

Dejavniki tveganja oziroma vzroki, da vas lahko zadene možganska kap, na katere lahko posredno ali neposredno vplivamo:

  1. predhodna možganska kap,
  2. predhoden ishemični možganski napad (TIA),
  3. predhodne pretočne motnje,
  4. predhoden srčni infarkt,
  5. karotidna bolezen,
  6. povečano strjevanje krvi (hiperkoagulabilnost),
  7. atrijska fibrilacija (AF),
  8. asimptomatska stenoza karotidnih arterij (AKS),
  9. visok holesterol (hiperholesterolemija),
  10. visok krvni tlak (arterijska hipertenzija),
  11. sladkorna bolezen, najpogosteje sladkorna bolezen tipa 2 (diabetes mellitus),
  12. debelost,
  13. alkoholizem,
  14. kajenje,
  15. migrena,
  16. neaktivnost,
  17. nezdrava in neuravnotežena prehrana,
  18. psihični stres,
  19. fizični stres,
  20. nekatera zdravila,
  21. droge (kokain, amfetamini).

Možganska kap – preprečevanje ponovitve

Če možganske kapi, pretočnih motenj in srčnega infarkta še niste doživeli, lahko odstranite dejavnike tveganja in s tem zmanjšate možnost, da bi nastale težave. Če pa ste možgansko kap ali katerega od drugih dveh dejavnikov že doživeli, je možnost, da se možganska kap ponovi, veliko večja. Zaradi tega morate čim hitreje začeti z zdravim življenjskim slogom in odstranjevanjem ostalih dejavnikov tveganja. Namreč v rehabilitacijo boste vložili veliko časa, truda in denarja. Če pa vas po rehabilitaciji še enkrat zadene možganska kap, je zelo hudo, tako fizično kot psihično. Da bi to preprečili, se s svojim zdravnikom posvetujte o:

  • Vzrokih, zakaj vas je zadela možganska kap. Najprej odpravite te dejavnike tveganja, nato pa se lotite še drugih, dokler se ne znebite vseh, ki se jih lahko.
  • Preventivnih ukrepih. Če vas je možganska kap že zadela ali pa ste že imeli predhoden ishemičen možganski napad.
  • Jemanju zdravil. Da preprečite, da vas zadene še ena možganska kap, nasvete vzemite zelo resno. Vsaj četrtina jih že v prvih treh mesecih, ko je možnost ponovitve kapi največja, samoiniciativno ukine vsaj eno zdravilo, ki je namenjeno preprečitvi ponovne možganske kapi.
  • Jemanju zdravil za preprečevaje strjevanja krvi.
  • Jemanju zdravil, če imate visok krvni tlak. Je najmočnejši dejavnik tveganja za ponovitev bolezni. Tisti, ki imajo visok krvni tlak, imajo 150 odstotkov večjo možnost, da se jim bolezen ponovi, v primerjavi z osebami, ki visokega krvnega tlaka nimajo. Arterijska hipertenzija vam možnost, da vas bo še enkrat zadela možganska kap, poveča za 400–800 odstotkov, v primerjavi z ljudmi, ki imajo normalen krvni tlak. Ta povzroča predvsem intrakranialne krvavitve v možganih. Zato morate narediti vse za vzdrževanje normalne vrednosti krvnega tlaka, torej 140/90. Tako boste verjetnost, da vas zaradi previsokega krvnega tlaka zadene možganska kap, močno zmanjšali. Če pa imate še sladkorno bolezen ali ste starejših od 65 let, je dobro, da je vaš krvni tlak še nižji, pod 130/85. Za preventivo pred tem, da vas zadene možganska kap, je veliko boljši nizek krvni tlak kot visok. Če imate povsem normalen krvni tlak, 120/80, se izognete slabostim, ki jih prinašata tako eden kot drugi krvni tlak. Kakšen krvni tlak imate, najlažje ugotovite, če si naredite tabelo in vanjo dlje časa vpisujete izmerjene vrednosti ob različnih delih dneva. Novejše raziskave kažejo, da je za preventivo bolje imeti nižji krvni tlak. Če jemljemo antihipertenziv tudi pri vrednostih krvnega tlaka, ki so do zdaj veljale za normalne, je to dobra preventiva pred tem, da vas zadene možganska kap.
  • Jemanju zdravil, če imate sladkorno bolezen. Sladkorna bolezen možnost, da vas zadene vsaj še ena možganska kap, poveča za 400 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki sladkorne bolezni nimajo. Če vaša sladkorna bolezen ni preveč napredovala, boste verjetno najprej začeli z dieto za sladkorne bolnike. Če ta ne bo imela pravega učinka, boste verjetno žal morali začeti jemati zdravila.
  • Jemanju zdravil, če imate visok holesterol. Če imate vrednost skupnega holesterola nad 5,0 mmol/L, se verjetnost, da vas bo zadela možganska kap, poveča za približno šest odstotkov za vsak nadaljnji mmol/L. K primernim vrednostim pripomoreta uravnotežena zdrava prehrana in redna telesna aktivnost, pogosto pa je treba poseči po zdravilih za zmanjševanje maščobe v krvi. Za pravočasno ukrepanje bi bilo treba določati maščobo v krvi že po dvajsetem letu starosti. Če so maščobe povečane, jih je treba zdraviti takoj. Najprej z dieto in aktivnostjo, če se stanje ne popravi, pa tudi v teh letih že z zdravili. Če bi bile meritve v normalni vrednosti, pa bi bilo nato treba preiskavo ponoviti vsakih pet let.
  • Jemanju zdravil, če imate hiperkoagulabilnost.
  • Jemanju zdravil, če imate karotidno bolezen. Tveganje za ponovno akutno možgansko kap je največje v prvih tednih po tem, ko vas je zadela akutna ishemična možganska kap, zato je pomembna zgodnja diagnostika karotidne bolezni. To navadno diagnosticirajo z ultrazvočno doplersko sonografijo. Ishemična možganska kap pri klientih, ki so simptomatični za karotidno bolezen, poveča možnost za ponovitev akutne istostranske ishemične možganske kapi, zato čim hitreje potrebujejo trombenarterektomijo (TEA) ali karotidno angioplastiko s stentiranjem (KAS). Zdravljenje z zdravili je postalo razumna alternativa kirurškega zdravljenja TEA in KAS pri klientih z asimptomatično karotidno zožitvijo, saj se je uspešnost konservativnega zdravljenja približala kirurškemu načinu zdravljenja. O zdravljenju karotidne zožitve pa naj vseeno vedno odloča vaskularni nevrolog z veliko izkušnjami na tem področju.
  • Klienti z atrijsko fibrilacijo imajo 400 do 500 odstotkov večje tveganje, da jih zadene možganska kap. Zato morate to stanje vzeti zelo resno. Pri klientih, katerih težava je arterijska fibrilacija, je zdravljenje protikoagulacijsko, saj se zaradi atrijske fibrilacije naredi strdek v srcu v levem preddvoru. Če imate napade redno ali občasno, je vsekakor možnost strdka velika, zato je treba težavo takoj zdraviti. V tem primeru vas bodo zdravili z dvema vrstama zdravil, z zdravili proti strjevanju krvi in z zdravili, ki preprečujejo napade atrijske fibrilacije. Do nedavnega je terapija potekala z zaviralci vitamina K (varfarin) in je bila zelo učinkovita, a je imela veliko drugih pomanjkljivosti. Danes pa so na voljo nova oralna protikoagulacijska zdravila, ki so še bolj učinkovita, imajo manjše tveganje za znotrajlobanjske krvavitve, so preprostejša za uporabo, ker jih dajemo v fiksnem odmerku, neodvisno od spola, starosti in telesne teže. Nimajo interakcij s hrano, znani so le redki medsebojni vplivi z drugimi zdravili. Zaradi vsega tega lahko preprečimo kar 60 do 70 odstotkov možganskih kapi. V Sloveniji so na voljo tri nova protikoagulantna zdravila, in sicer dabigatran, rivoroksaban in apiksaban.
  • Migrenah. Če imate migrene, sta vzrok prvega dela migrene ishemija in lokalna vasokonstrikcija. Če migrena dolgo ne mine, lahko to privede do tega, da vas zadene možganska kap. To se največkrat pojavi pri osebah po 50. letu starosti. Zato je v tem primeru še posebej pomembno vzdrževanje normalne vrednosti krvnega tlaka. Možganska kap pa lahko prizadene tudi zelo mlade ljudi.
  • Kajenju. Hkrati opustite kajenje, saj podvoji možnosti, da vas še enkrat zadane možganska kap.
  • Drogah. Opustite droge, če jih uživate.
  • Stranskih učinkih zdravil, ki jih uživate, ali pa preberite, ali je možen stranski učinek možganska kap ali poslabšanje parametrov, ki jo lahko povzročijo (sladkorna bolezen, holesterol, povišan krvni tlak ipd.).
  • Alkoholu. Prekomerno pitje alkohola omejite na dovoljeno vrednost ali še bolje pod to vrednost. Nekaj študij je pokazalo, da lahko pitje alkohola možnost, da vas zadene druga možganska kap, poveča za 50 odstotkov.
  • Prehrani. Prehrana je po tem, ko vas je zadela možganska kap, prav tako, če ne celo bolj, pomembna, kot preden vas je zadela možganska kap. Ravno prehrana zelo vpliva na veliko dejavnikov tveganja (debelost, holesterol, krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2 ipd.). Začeti se morate prehranjevati zdravo in uravnoteženo. To pomeni, da imate več sadnih in zelenjavnih obrokov dnevno, poleg tega pa zmanjšate uživanje soli, sladkorja in živalskih maščob. Prehrana z nizko vsebnostjo kalorij, malo nasičenimi maščobami, malo transmaščobami in malo slabega holesterola zmanjšuje tveganje, da vas prizadene možganska kap.
  • Psihičnem stresu. Pazite, da telesu ne povzročate psihičnih stresov. Če se jim ne znate izogniti ali jih močno omiliti, poskušajte najti strokovnjaka.
  • Fizičnemu stresu. Telesu ne povzročajte fizičnih stresov. Fizični stres pomeni, da se fizičnega podviga lotimo bodisi v obliki dela ali v obliki aktivnosti, kjer se veliko bolj utrudimo, kot smo vajeni. Če želimo početi določene fizične stvari, je veliko varneje, da si jih prestavimo nekoliko v prihodnost in se do takrat postopoma fizično utrdimo. Tako vam enaka stvar ne bo predstavljala tako velikega fizičnega stresa, če se boste pripravili optimalno, pa fizičnega stresa mogoče sploh ne bo.
  • Telesni aktivnosti. Povečanje telesne aktivnosti. Nedavna študija je pokazala, da se pri ljudeh, ki redno telovadijo, možganska kap ponovi zelo redko. Gibati se morate trikrat tedensko po 20 do 30 minut tako, da ste toliko časa zadihani. To je res minimum, najbolje pa je vsaj 30 minut zadihanosti vsak dan. Idealna zadihanost je takšna, da ste zadihani, a med zadihanostjo lahko še skoraj normalno govorite.
  • Telesni teži. Vse skupaj bo imelo za posledico tudi normalizacijo vaše telesne teže, če je ta previsoka. Če telesna teža zaradi teh dejavnikov še ne bo padla, jo morate z zdravim hujšanjem vseeno zmanjšati na svoj optimum. Kajti ravno telesna teža vpliva na veliko dejavnikov tveganja in s tem na povečanje možnosti, da vas prvič zadene možganska kap, kot tudi da se bolezen zaradi tega ponovi.

Zdrav življenjski slog bo poleg zmanjšanja telesne teže izboljšal tudi vaš visok krvni tlak in visok holesterol ter zmanjšal, če že ne ozdravil, vašo sladkorno bolezen. To pa bo za vas pomenilo manj zdravil, ki jih boste morali uživati. Posledično se bodo zmanjšale možnosti, da vas zadene možganska kap in da se bolezen ponovi. Vse to boste lahko dosegli brez velike količine zdravil.

Preprečite ponovitev možganske kapi in s tem dosezite nemoteno rehabilitacijo

Vsi diplomirani fizioterapevti v podjetju Therapia, d. o. o., sistematično preverimo vse dejavnike tveganja pri klientih, ki so pri nas na rehabilitaciji. Kliente na morebitne pomanjkljivosti opozorimo, jim svetujemo, kaj naj naredijo, ter jih spodbujamo in jim pomagamo uvesti pozitivne spremembe. Na takšen način korak za korakom izboljšamo vse vidike klientovega življenjskega sloga, kar močno zmanjša verjetnost, da bi klienta zadela še ena možganska kap.

Na takšen način močno zmanjšamo možnosti, da bi klienta še enkrat zadela možganska kap, in tako lahko okrevanje po možganski kapi nemoteno napreduje.

Fizioterapija

Fizioterapija in vaje po možganski kapi tudi same po sebi pozitivno vplivajo na naslednje dejavnike tveganja, zaradi katerih se lahko ponovi možganska kap:

Možganska kap – rehabilitacija po možganski kapi

Rehabilitacija po možganski kapi je zaradi opisanih dejstev zelo pomembna. Če bo vodena pravilno, boste na koncu optimalno rehabilitirani, sicer pa se lahko zgodi dvoje:

  1. Možganska kap se lahko ponovi ali pa pride do padcev in poškodb.
  2. Če bo rehabilitacija vodena na nepravilen način ali če je sploh ne boste imeli, pa imate lahko zaradi tega tudi veliko drugih težav, kot so povečanje mišičnega tonusa, spastičnost, bolečine, vrne se manj aktivnosti, kot bi se jih lahko, aktivnosti, ki so se vrnile, niso izkoriščene, propada tudi neprizadeta stran, tako prizadeta kot zdrava stran ne delujeta, kot bi lahko itn.

V svojem podjetju imamo največ izkušenj z rehabilitacijo na domu klientov, ki jih je zadela možganska kap

Pri nas se izvaja:

Možganska kap - poslabšanje

Če vas je zadela možganska kap, obstaja velika verjetnost, da se bo vaše psihofizično stanje še poslabšalo, bodisi zaradi še ene možganske kapi bodisi zaradi posledic, ki jih prinese slaba rehabilitacija (bolečine, poškodbe, povečan mišični tonus ipd.).

Možganska kap - izboljšanje

Dobra novica pa je, da lahko veliko stvari za uspešno rehabilitacijo naredite že sami, česar sami ne morete, pa lahko naredite z izkušenim fizioterapevtom.

Če vas zanima več o tem, vam priporočamo, da se naročite na naš brezplačni fizioterapevtski pregled, ki ga pri vas doma opravi naš diplomirani fizioterapevt. Dobili boste veliko koristnih nasvetov o tem, kaj in na kakšen način je mogoče doseči pri vašem zdravstvenem stanju. Izvedeli boste vse o rehabilitaciji in preprečitvi ponovitve bolezni po tem, ko vas je zadela možganska kap. Če se želite naročiti na naš brezplačni fizioterapevtski pregled ali imate kakšna vprašanja, kliknite okence pod besedilom.