Therapia d.o.o.

ZMANJŠAN MIŠIČNI TONUS

Možganska kap običajno prizadene le eno stran telesa. Če možganska kap poškoduje levo polovico možganov, je prizadeta desna stran telesa, če pa možganska kap poškoduje desno polovico možganov, pa je prizadeta leva stran telesa. Do tega pride zaradi prekinitve dotoka kisika do možganov, pri čemer se poškodujejo sinaptične oziroma živčne povezave, ki gibalni center možganov povezujejo z mišicami.

Zato je takoj po možganski kapi vsako hoteno gibanje zelo oteženo ali brez pomoči skorajda nemogoče, kar imenujemo flakcidnost. Možganska kap pa pusti tudi različne druge posledice, kot je na primer zmanjšan mišični tonus ali hipotonija. Vse to povzroči težave z motoriko in gibanjem, zaradi česar ima oseba, ki je utrpela možgansko kap, občutek, da nima nobenega nadzora nad svojim telesom. Fizioterapija in različne gibalne vaje so zato nujen in zelo pomemben del okrevanja.

Kaj je flakcidnost

Možganska kap za telo predstavlja velik šok oziroma travmatično doživetje, zaradi katerega takoj po kapi nastopi flakcidnost – gre za vrsto pareze oziroma paralize. Paraliza pomeni ohromitev, pareza pa omrtvelost oziroma delno ohromitev, zaradi katere je gibljivost udov ali drugih delov telesa bolj ali manj onemogočena.

Možganska kap povzroči tako imenovano ohlapno ali flakcidno parezo (lat. paresis flaccida), ki povzroči, da oseba ene strani telesa skorajda ne čuti oziroma v njej čuti le mravljince in bolečino. Zaradi tega polovice telesa tudi ne more nadzorovano premakniti. Takoj po možganski kapi torej nastopi praktično popolna nezmožnost hotenega gibanja na eni strani telesa, pri čemer se posledice od osebe do osebe lahko močno razlikujejo.

Flakcidnost oziroma nezmožnost hotenega premikanja udov in drugih delov telesa nastane zaradi poškodovanega motoričnega nevrona oziroma sinaptičnih povezav med možgani in mišicami. Četudi so možgani kljub kapi še vedno sposobni poslati prave signale mišicam, naj se premaknejo, pa te zaradi okvarjenega motoričnega nevrona teh signalov ne sprejmejo. Če mišic ne uporabljamo, te postanejo vedno šibkejše, zato je fizioterapija za okrevanje bistvenega pomena.

Zmanjšan mišični tonus ali hipotonija

Ena od posledic, ki jo povzroči možganska kap, je tudi zmanjšan mišični tonus ali hipotonija, kar je značilno za prvo fazo okrevanja. Če se mišični tonus zmanjša, mišice postanejo šibke, gibalne in motorične aktivnosti pa otežene.

Hipotonija ali zmanjšan mišični tonus povzroči:

  • šibkost mišic,
  • okorelost,
  • oteženo gibanje,
  • težave z motoriko,
  • težave pri opravljanju vsakdanjih opravil,
  • večjo možnost poškodb.

Možganska kap in okrevanje v začetni fazi

Flakcidnost in zmanjšan mišični tonus oziroma hipotonija sta močna v prvi fazi okrevanja po kapi. Dejstvo je, da je zaradi tega okrevanje močno oteženo, zato je zelo pomembno, da oseba, ki jo je prizadela možganska kap, dobi ustrezno pomoč pri premagovanju teh težav. V začetni fazi okrevanje ni mogoče brez stalne prisotnosti druge osebe, ki pomaga pri vsakdanjih opravilih, obračanju, hranjenju in premikih. Prav tako pa je treba prilagoditi tudi bivalno okolje.

Za začetek terapije oziroma zdravljenja ni nikoli prezgodaj, pri premagovanju težav, ki jih v začetni fazi okrevanja po možganski kapi povzročata zmanjšan mišični tonus in flakcidnost, pa pomagajo predvsem naslednje metode:

1. Pomoč druge osebe

Če ima oseba, ki je utrpela možgansko kap, zmanjšan mišični tonus oziroma flakcidnost, sama v začetni fazi težko naredi prav veliko za svoje okrevanje. Nujna je pomoč druge osebe, ki ji pomaga ne le pri premikanju, ampak tudi masira in razgibava omrtvele roke, noge in druge dele telesa. S tem se prepreči, da bi zaradi zmanjšanega mišičnega tonusa mišice popolnoma oslabele.

2. Uporaba ene roke za podporo drugi

Kot rečeno, možganska kap navadno prizadene eno polovico telesa. Z roko, ki je možganska kap ni prizadela, si lahko tako pomagamo pri gibanju in premikih druge roke ali noge ter s temi gibi spodbujamo aktiviranje sinaptičnih povezav med mišicami in možgani.

3. Prilagoditev bivalnega okolja

Bivalno okolje osebe, ki jo je prizadela možganska kap, mora biti prilagojeno tako, da spodbuja samostojnost in uporabo udov tudi na prizadeti strani. To pomeni, da ni vseeno, na kateri strani postelje ima oseba na primer nočno omarico, kje stoji sogovornik, kam namestimo televizijo in podobno. Pomembno je namreč, da se oseba po možganski kapi trudi uporabljati tudi prizadeto stran, pri čemer jo je treba čim bolj spodbujati.

4. Preproste gibalne vaje

Če želimo izboljšati stanje, je treba skrbeti za redno razgibavanje mišic na prizadeti strani telesa. Flakcidnost in zmanjšan mišični tonus pri tem predstavljata veliko oviro, saj oseba, ki je utrpela možgansko kap, ne more sama izvajati vaj. Na začetku zato potrebuje pomoč tudi pri tako preprostih vajah, kot je na primer iztegovanje prizadete noge.

5. Stimulacija mišic

Zaradi zmanjšanega mišičnega tonusa oziroma hipotonije in flakcidnosti je zelo pomembno skrbeti za stimulacijo mišic, s katero preprečimo, da bi mišice zaradi neuporabe postale vedno šibkejše. Pri tem si lahko pomagamo s tapkanjem, električno stimulacijo in različnimi vajami, ki lahko zelo pozitivno vplivajo na okrevanje. S stimulacijo mišic namreč spodbujamo tudi nevrone ter vzpostavitev novih sinaptičnih povezav z možgani.

6. Vizualizacija gibanja

Možganska kap lahko tako zelo prizadene eno stran telesa, da je gibanje nemogoče. V tem primeru ima oseba, ki je utrpela možgansko kap, občutek, da sama težko naredi kaj za okrevanje, vendar v resnici lahko veliko naredi že samo z vizualizacijo gibanja. Čeprav je hoteno gibanje onemogočeno, si lahko oseba še vedno predstavlja, kako se giba in v mislih ponavlja določene gibe. S tem spodbuja možgansko aktivnost in povezavo možganov z mišicami, kar je pri okrevanju po kapi bistvenega pomena.

7. Fizioterapija

Pri lažjem okrevanju pa zelo pomaga tudi fizioterapija. Oseba, ki jo je prizadela možganska kap, na začetku ene strani telesa praktično sploh ne čuti, kaj šele, da bi lahko izvajala nadzorovane gibe. Zaradi tega je nujna pomoč terapevta, ki osebi, ki je utrpela možgansko kap, in svojcem pokaže, da kljub flakcidnosti in zmanjšanemu mišičnemu tonusu lahko izvaja določene vaje ter tako tudi sama poskrbi za hitrejše okrevanje. S tem oseba, ki jo je prizadela možganska kap, dobi tudi več volje in motivacije za zdravljenje, kar je za uspešno okrevanje zelo pomembno.

 

Če vas zanima rehabilitacija po možganski kapi, si želite brezplačen pregled ali imate kakšno vprašanje za diplomirane fizioterapevte o tematiki možganska kap, kliknite na spodnjo povezavo.

SORODNI ČLANKI:

MOŽGANSKA KAP