Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Kaj je multipla skleroza?

Vzroki nastanka in simptomi

Multipla skleroza

 

Vzrok za nastanek te avtoimunske bolezni žal še ni znan, verjetno pa gre za preplet okoljskih in dednih dejavnikov. Ti vplivajo na imunski sistem, ki začne tvoriti protitelesa, ki iz še ne znanega vzroka poškodujejo mielinske ovojnice. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni so:

  • genetska predispozicija,
  • določeni virusi oziroma virusne okužbe v zgodnjem otroštvu,
  • pomanjkanje vitamina D,
  • ženski spol,
  • vnetna črevesna bolezen in bolezni ščitnice.

Multipla skleroza sicer ni dedna bolezen, deduje se le genetska predispozicija za njen razvoj. Približno 15 % bolnikov ima namreč v sorodstvu eno ali več oseb, ki jim je bila prav tako diagnosticirana bolezen, vendar še ni povsem jasno, kateri geni so najbolj odgovorni za njen razvoj.

Prvi simptomi

Multipla skleroza poteka nepredvidljivo. Prvi simptomi se tako lahko pojavijo praktično čez noč. Na začetku se lahko kažejo tudi samo splošni simptomi, na podlagi katerih je težko postaviti diagnozo. Bolezen namreč nima specifičnih simptomov, ampak so ti odvisni od tega, na katerih mestih so prizadete mielinske ovojnice. Poleg tega pa simptomi lahko trajajo samo en dan, nato pa bolezen preide v fazo mirovanja, nakar spet izbruhne. Zagon bolezni se lahko pojavi na vsakih nekaj mesecev ali celo le na vsakih nekaj let. Simptomi, ki jih lahko bolezen povzroči, so:

  • utrujenost, občutek šibkosti, slabost in bruhanje,
  • motnje vida, bolečine v očesu, težave z ravnotežjem, vrtoglavica,
  • mravljinčenje ali bolečine po različnih delih telesa,
  • druge motnje čutenja, tresenje,
  • mišični krči, epileptični napadi,
  • motnje spomina in koncentracije,
  • težave z govorom ali požiranjem,
  • šibkost zgornjih ali spodnjih udov,
  • težave pri odvajanju, spolne težave,
  • težave z motoriko in s hojo.

Ostali simptomi oz. znaki

Pri tistih, ki jih je prizadela multipla skleroza, zdravnik pred nadaljnjimi preiskavami in potrditvijo diagnoze najprej preveri naslednje znake:

  • tresenje rok,
  • težave z ravnotežjem in s hojo in težave s koordinacijo gibov,
  • manjša mišična moč in neustrezni refleksi,
  • manjša ostrina vida,
  • preobčutljivost na določene dražljaje ali zmanjšana občutljivost nanje,
  • vnetje očesnega živca (optični nevritis),
  • pareza udov in spastičnost,
  • različni senzorični simptomi,
  • utrujenost in bolečina,
  • motnje mokrenja in spolnih funkcij.

Sami klinični znaki pa niso dovolj za postavitev diagnoze, saj je pred tem treba opraviti še nekatere preiskave.

Trpite za multiplo sklerozo?
S pomočjo naših strokovnjakov boste oslabili napredovanje bolezni in zmanjšali bolečine

Oblike multiple skleroze

Bolezen poteka pri vsakem posamezniku drugače, vendar pa glede na potek lahko prepoznamo štiri različne oblike oziroma vrste:

Benigna (neizražena) oblika multiple skleroze

Pri benigni obliki nevrološke spremembe ne povzročijo nobenih simptomov oziroma so ti zelo redki.

Recidivna remitentna oblika multiple skleroze

Pri tej obliki med zagoni bolezni pride do daljših obdobij mirovanja, ko se stanje ne slabša, lahko pa bolezen z leti napreduje v sekundarno progresivno obliko.

Sekundarno progresivna skleroza tip 2

Razvije se lahko iz recidivne remitentne oblike, med zagoni pride do daljših obdobij mirovanja, med katerimi bolezen prav tako napreduje,

Primarno progresivna multipla skleroza

Med vsemi oblikami najmanj pogosta, pri njej ni zagonov in mirovanj, ampak se stanje nenehno postopoma slabša.

Multipla skleroza lezije

Lezije so spremembe oziroma poškodbe osrednjega živčevja, ki jih povzroči bolezen. Pojavijo se lahko na različnih mestih, kar je tudi glavni razlog za to, da je potek bolezni zelo raznolik. Simptomi so namreč odvisni prav od tega, na katerih mestih se pojavijo lezije. O njih morate vedeti:

 

  • lezije ugotavljamo z MRI (magnetna resonanca glave),
  • pomembne so za diagnosticiranje in spremljanje poteka bolezni,
  • lahko se pojavijo v možganih, vendar še ne povzročajo simptomov,
  • lezije se sčasoma spreminjajo, zato nevrologi lahko prepoznajo starejše in mlajše spremembe v možganih,
  • z nadaljevanjem poteka bolezni nastajajo nove lezije, kar skušamo preprečiti z različnimi zdravili.

Multipla skleroza virus

Ker gre za avtoimunsko bolezen, raziskovalci vzrok za njen nastanek iščejo tudi v delovanju imunskega sistema. Nekatere raziskave kažejo, da bi bili lahko eden od vzrokov tudi različni virusi v kombinaciji z genetsko predispozicijo in okoljskimi dejavniki. Virtanen in Jacobson (2016) v svoji raziskavi ugotavljata:

 

  • da so z razvojem bolezni in tveganjem zanjo povezani različni virusi,
  • da ni jasno, ali dejavnik tveganja predstavlja določen virus ali kombinacija različnih virusov,
  • da virus ošpic, ki so ga nekoč imeli za dejavnik tveganja, najbrž ne pripomore k razvoju bolezni,
  • da sta z razvojem bolezni verjetno povezana predvsem virus Epstein-Barr, ki povzroča infekcijsko mononukleozo, in človeški herpes virus 6 (HHV 6).

Diagnoza

Na podlagi preiskav, ki pokažejo poškodbe mielinskih ovojnic oziroma osrednjega živčevja, sledi postavitev diagnoze multiple skleroze. Takoj po tem je treba začeti zdravljenje z zdravili, ki upočasnijo potek bolezni. Zdravljenje se mora začeti čim prej! Diagnostika sprememb osrednjega živčevja, ki jih povzroči multipla skleroza, se opravi na podlagi nevrološkega pregleda ter različnih preiskav. Največkrat se ugotavlja spremembe v možganih, vendar CT glave teh ne pokaže, zato so potrebne druge preiskave, kot so:

Testiranje
za ugotavljanje kliničnih znakov bolezni
Magnetna resonanca
za ugotavljanje, ali so prisotne lezije oziroma poškodbe in kje se nahajajo
Ultrazvok
za ugotavljanje bolezni se lahko opravi ultrazvok vratnih in možganskih ven
Krvna slika
spremembe se navadno pokažejo tudi na krvni sliki
Lumbalna punkcija
preiskava se opravi za pregled možganske tekočine
Likvor
za ugotavljanje, ali se v možganih dogaja vnetni proces

Posledice

Gibalna oviranost

  • zmanjšano zmožnost gibanja
  • velike težave z ravnotežjem
  • izgubo samostojnosti

 

 

Večja možnost poškodb

  • povečano možnost padcev in poškodb
  • slabšanje kvalitete življenja
  • težka invalidnost

 

Psihične in ostale težave

  • vedno večjo izčrpanost in brezvoljnost
  • psihične težave
  • degenerativne okvare osrednjega živčevja, ki jih ni mogoče zdraviti

 

Izboljšajte svoje zdravje in zaupajte našim prijaznim strokovnjakom
Pri svojem delu uporabljamo svojo lastno in izredno učinkovito metodo rehabilitacije

Če bolezen ni zdravljena, se težave stopnjujejo in postajajo vedno hujše. Zato je pomembno, da sledimo navodilom zdravnikov, redno hodimo na preglede in naredimo vse, da čim bolj upočasnimo potek bolezni.

Prognoza

Prognoza oziroma nadaljnji potek bolezni je odvisen od številnih dejavnikov, kot so:

  • vrsta in stopnja bolezni,
  • simptomi, ki se najprej pojavijo (senzorični simptomi napovedujejo boljšo prognozo),
  • starost (zgodnje odkrivanje izboljša prognozo),
  • spol (ženske zbolijo bolj pogosto, a imajo boljšo prognozo).

Izbruh bolezni oziroma njeno poslabšanje imenujemo zagon. Ta nastopi po določenem obdobju mirovanja oziroma regresije bolezni in traja več kot 24 ur. Zagon bolezni lahko preprečimo z:

 

  • ustreznimi zdravili,
  • rednimi kontrolnimi pregledi in upoštevanjem navodil zdravnikov,
  • izogibanjem stresnim dogodkom,
  • izogibanjem prevelikemu fizičnemu naporu,
  • skrbjo za ravnovesje med redno telesno aktivnostjo in počitkom,
  • izogibanjem virusnim infekcijam in drugim boleznim.

Težave

Pri vseh naštetih težavah pomaga fizioterapija, s katero se prepreči spastičnost in preveliko izgubo gibljivosti, izboljša ravnotežje in poskrbi za ohranjanje samostojnosti. Poleg vaj so v veliko pomoč tudi različni pripomočki, kot so bergle ali palice za hojo.

Vrtoglavica

Vrtoglavica je simptom, ki se ga da uspešno odpraviti s pomočjo zdravil.  Z vrtoglavico so lahko povezane tudi:

  • težave z vidom,
  • težave z ravnotežjem,
  • omotica,
  • glavoboli oziroma vertiginozna migrena.
Glavobol

Glavobol se lahko pojavi ob premikanju oči ali premikanju glave, lahko pa tudi iz drugih vzrokov. Pogoste so tudi migrene, med njimi tudi vertiginozna migrena. Gre za močan glavobol, ki se pojavi za tem, ko nastopi vrtoglavica. Ta je tako lahko tudi znak, da bo kmalu nastopil glavobol.

Mravljinčenje

Mravljinčenje se lahko pojavlja:

  • na rokah in povzroča težave s prijemanjem predmetov,
  • na nogah ali podplatih in povzroča težave s hojo,
  • na obrazu ali jeziku in povzroča težave z govorjenjem in hranjenjem,
  • kjerkoli drugje po telesu.
Težave z nogami

Bolezen povzroči šibkost, omrtvelost oziroma parezo spodnjih okončin, zaradi česar se pojavijo:

  • bolečine v nogah,
  • težave pri hoji,
  • pomanjkanje ravnotežja,
  • večja možnost padcev,
  • zmanjšana gibljivost,
  • preobčutljivost na dražljaje,
  • spastičnost.
Težave z uriniranjem

Enega od simptomov predstavljajo tudi težave z odvajanjem vode, ki se lahko kažejo kot:

  • pogostejše uriniranje,
  • občutek nenehno polnega mehurja,
  • nezmožnost uriniranja (retencija) in s tem povezane okužbe,
  • inkontinenca.
Težave z očmi

Multipla skleroza prizadene vidni živec, zaradi česar se pojavijo različne motnje vida, kot so:

  • dvojni vid,
  • moten ali neoster vid,
  • težave pri zaznavanju rdeče barve,
  • izguba barvnega vida.

Zdravljenje

Zdravila

V zadnjih letih je na tem področju prišlo do velikih sprememb. Pojavila so se namreč nova zdravila v obliki tablet, kar močno olajša jemanje. Pred leti so namreč edino možnost zdravljenja predstavljale injekcije, ki se sicer uporabljajo še danes, a le pri tistih, ki jim zbadanje ne povzroča napora in težav. Za vse ostale so na voljo tablete, ki pa imajo žal lahko tudi kar precej stranskih učinkov. Ena od možnosti za zdravljenje so tudi biološka zdravila oziroma tako imenovana zdravila drugega reda. Za slednja je značilno, da:

 

  • so nekatera na voljo v obliki injekcij, druga tudi v obliki tablet, kar olajša jemanje,
  • so zelo učinkovita,
  • upočasnijo potek bolezni,
  • lahko imajo določene resne neželene učinke, zato je treba ob jemanju redno hoditi na kontrole in spremljati krvno sliko.

Alternativno zdravljenje in dopolnilne oblike zdravljenja

Zaradi stranskih učinkov zdravil ali želje po tem, da multipla skleroza ne bi prehitro napredovala, se marsikdo odloči za alternativno zdravljenje. Pri tem se je treba zavedati, da nekatere od teh metod še niso dovolj raziskane in da imajo lahko tudi stranske učinke. Večinoma pomagajo predvsem pri lajšanju simptomov, medtem ko so pri upočasnjevanju bolezni še vedno najboljša rešitev zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Primere alternativnega zdravljenja predstavljajo:

 

  • različne diete,
  • homeopatsko zdravljenje,
  • akupunkturo,
  • zdravljenje s konopljo,
  • različne tehnike sproščanja,
  • masaža,
  • fizioterapija.

Zdravljenje z antidepresivi v primeru pojava psihičnih težav pri bolniku

Več kot 50 % bolnikov ima depresijo ali različne druge kognitivne motnje. Depresija se lahko pojavi:

  • če so zaradi bolezni prizadete tudi višje živčne funkcije, kar povzroči kognitivne motnje,
  • zaradi težkega spoprijemanja z boleznijo in simptomi, ki jih ta prinaša,
  • kot stranski učinek nekaterih zdravil.

V takem primeru je priporočljivo zdravljenje z antidepresivi, ki zmanjšajo nihanje razpoloženja, občutek tesnobe in druge podobne simptome. Slednje lahko zmanjša tudi uspešna rehabilitacija, ki osebi, ki jo je prizadela multipla skleroza, da občutek, da lahko še vedno živi kvalitetno življenje, kar pomembno vpliva tudi na njeno psihično počutje. Pri tem ima poleg zdravil veliko vlogo tudi fizioterapija, s katero se da preseči marsikatero omejitev, ki jo prinaša bolezen.

Terapija in okrevanje

Zdravljenje je predvsem simptomatsko in temelji na lajšanju simptomov in upočasnjevanju poteka bolezni. Pri tem se poleg različnih zdravil, ki predstavljajo osnovo zdravljenja, uporabljajo tudi druge metode, kot so delovna terapija, električna stimulacija živcev, fizioterapija itd. Pomembno je, da je terapija:

Vseživljenjska
Nadzorovana
Celovita
Multidisciplinarna
Redna
Individualno pogojena

Sodelujoči pri rehabilitaciji

Za rehabilitacijo po bolezni skrbijo različni strokovnjaki in izkušeni posamezniki:

  • zdravniki in nevrologi,
  • psihologi,
  • logopedi,
  • drugo zdravstveno osebje,
  • fizioterapevti.

 

 

Hitrejše okrevanje

Po vsakem zagonu je treba poskrbeti za čim bolj celovito okrevanje. K temu pripomorejo:

  • čimprejšnji začetek zdravljenja,
  • rehabilitacija v zdravilišču,
  • psihološka rehabilitacija,
  • zdravila,
  • različne terapije,
  • fizioterapija,
  • telovadba,
  • primerna dieta,
  • motivacija za okrevanje.

 

Fizioterapija

Mora biti individualno prilagojena glede na stopnjo težav in gibalne sposobnosti. Pomaga:

  • izboljševati telesno držo,
  • ohranjati in izboljšati sposobnost gibanja,
  • izboljšati ravnotežje in koordinacijo gibov,
  • odpraviti težave s hojo,
  • odpravljati ali preprečevati spastičnost,
  • pri krepitvi mišic,
  • pri ohranjanju kondicije,
  • preprečevati preležanine,
  • izboljšati psihično stanje,
  • ohraniti čim večjo samostojnost čim dlje časa.

Življenje z multiplo sklerozo

Šport in prehrana

Redna telesna aktivnost pomaga lajšati simptome bolezni. V primeru, da zaradi močno izraženih simptomov in napredovanja bolezni športne aktivnosti niso več mogoče, je kljub temu treba skrbeti za telesno aktivnost. Do neke mere zanjo poskrbijo že vsakdanja opravila, veliko korist pa ima tudi redna fizioterapija. Ukvarjanje s športom je zelo priporočljivo kljub temu, da prevelika fizična aktivnost lahko sproži zagon. Zaradi tega je treba izbirati aktivnosti, ki ne povzročajo prevelikega fizičnega napora. Med najbolj priporočljivimi so:

  • hoja,
  • plavanje,
  • kolesarjenje,
  • telovadba.

Pri lajšanju težav multiple skleroze je pomembna tudi prehrana. 30-letna študija, ki sta jo opravila Swank in Dugan (1990) in je vključevala paciente z multiplo sklerozo, je pokazala, da bolezen v 95 % ni napredovala pri pacientih, ki so prenehali z uživanjem predelanih maščob, medtem ko je nadaljnja 50-letna študija, ki sta jo opravila Swank in Goodwin (2003), pokazala možnost povrnitve bolezni ob ponovnem pričetku uživanja živalskih maščob. Sklep raziskave pravi, da je multipla skleroza zelo verjetno posledica uživanja nasičenih živalskih maščob.

 

Zaposlitev in upokojitev

Danes v stroki velja načelo, da morajo tisti, ki jim je bila diagnosticirana bolezen, ostati čim dlje aktivni in dejavni, saj to pozitivno vpliva na njihovo psiho-fizično počutje in ohranjanje samostojnosti. Možnosti zaposlitve so odvisne od tega, za kakšno obliko bolezni gre in kako močno je izražena. Nekateri lahko brez težav opravljajo enako delo kot prej, drugi pri tem potrebujejo določene prilagoditve, nekateri pa dela ne morejo več opravljati, zato so napoteni v invalidsko upokojitev.

Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se obolelim, ki jim je bila diagnosticirana multipla skleroza, prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja oziroma se jim za toliko mesecev zniža starostna meja. To pomeni, da se lahko upokojijo prej, možna pa je tudi delna invalidska upokojitev, s katero se skrajša delavnik (recimo na 4 ure).

 

Multipla skleroza, nosečnost in otroci

Nosečnost sama po sebi nima negativnega vpliva na bolezen, vendar pa je treba upoštevati naslednje:

  • pred zanositvijo je treba prenehati z jemanjem nekaterih zdravil,
  • med nosečnostjo je bolezen običajno v mirovanju,
  • porod prištevamo med enega od dejavnikov tveganja za zagon bolezni,
  • 20 do 40 % žensk doživi ponovni zagon bolezni nekaj mesecev po porodu.

Bolezen lahko nastopi v katerem koli življenjskem obdobju, tudi pri otrocih. Multipla skleroza pri mladih je sicer manj pogosta, vendar zboli veliko več deklic kot dečkov. Najpogosteje nastopi pri odraslih, starih od 20 do 40 let, pri čemer ženske zbolevajo bolj pogosto kot moški.

 

Ozdravitev in življenjska doba

Multipla skleroza zaenkrat še ni ozdravljiva, zato se zdravljenje osredotoča le na odpravljanje simptomov. Z novimi zdravili in možnostmi zdravljenja bolezen postaja vedno bolj obvladljiva, njen razvoj pa se upočasnjuje. Za uspešno zdravljenje je zelo pomembno:

  • redno jemanje zdravil,
  • izogibanje okužbam in drugim boleznim,
  • izogibanje stresnim in drugim situacijam, ki lahko izzovejo zagon bolezni,
  • izogibanje vsem dejavnikom, ki bi lahko povzročili zagon,
  • redno obiskovanje zdravnika in spremljanje poteka bolezni.

Bolezen sama po sebi ne vpliva na življenjsko dobo, lahko pa nanjo vplivajo različne degenerativne spremembe osrednjega živčevja, ki povzročajo invalidnost in ki jih ni možno zdraviti. Zdravljenje ne vpliva na dolžino življenjske dobe, močno pa vpliva na kakovost življenja, saj upočasni napredujočo stopnjo bolezni.

Zanimivosti

Multipla skleroza v Sloveniji
  • visoka stopnja obolevnosti,
  • približno 120 bolnikov na 100.000 prebivalcev,
  • več kot 2500 bolnikov.
  • Združenje multiple skleroze Slovenije, kjer je možno dobiti številne koristne informacije o bolezni, tako šteje več kot 2100 članov, vendar pa je obolelih še več.
Multipla skleroza in ščitnica

Študije kažejo, da je bolezen povezana z nekaterimi boleznimi ščitnice. Imajo namreč nekatere podobne simptome, pa tudi nekatere možne skupne vzroke, kot je na primer pomanjkanje vitamina D. Fernandez (2004) predpostavlja, da bi se lahko v prihodnosti multipla skleroza zdravila z uravnavanjem vrednosti ščitničnega hormona, saj ta lahko v zgodnji fazi pomaga k zdravljenju poškodovanih mielinskih ovojnic.

Multipla skleroza in vitamin D3

Mednarodna študija, ki so jo na podlagi podatkov o več kot 22.000 bolnikih iz različnih delov sveta, izvedli Taylor in drugi (2016), je pokazala, da je pri prebivalstvu, ki živi bolj oddaljeno od ekvatorja, pogostost bolezni višja, bolniki pa so zbolevali mlajši. Predpostavljamo lahko, da izpostavljenost sončni svetlobi in dovolj velika količina vitamina D zavira nastanek ali razvoj bolezni. .

Če vas je prizadela ta bolezen in vas zanima več o rehabilitaciji?
Naročiti na brezplačen fizioterapevtski pregled ali nam pošljite vprašanje