Demenca vrste in znaki bolezni
Demenca je zelo pogosta med starostniki, saj se najpogosteje pojavi po 65. letu. Do nje pride zaradi postopnega odmiranja celic v možganih, kar povzroča zmanjšanje različnih miselnih funkcij – pojavijo se težave s spominom in pomnjenjem, oseba začne izgubljati zmožnost abstraktnega mišljenja in presojanja, zmanjšajo se njene govorne sposobnosti in ne more več slediti pogovorom z drugimi, ravno tako pa se lahko pojavijo tudi različni drugi znaki, ki so odvisni od tega, za kakšno vrsto bolezni gre.
Katere vrste te starostne bolezni poznamo?
Demenca se lahko kaže v več različnih oblikah. Poznamo več vrst, ki jih ločimo glede na to, kateri del možganov je pri posamezniku prizadet – od tega so odvisni tudi simptomi posamezne vrste te bolezni. Vsem vrstam te bolezni pa je skupno to, da pri bolnikih prihaja do opaznega zmanjševanja nekaterih možganskih funkcij ter s tem do postopnega upadanja njihovih miselnih in različnih drugih sposobnosti. To lahko vodi v postopno izgubo samostojnosti pri izvajanju različnih opravil ter v nezmožnost skrbi zase, zato je zgodnje diagnosticiranje bolezni bistvenega pomena. Omogoča namreč pravočasno zdravljenje, ki je usmerjeno v zmanjševanje izrazitosti simptomov in upočasnjevanje napredovanja bolezni tako z zdravili kot z različnimi drugimi metodami, kot so na primer vaje za krepitev spomina, vaje za ohranjanje umskih sposobnosti, fizioterapija za ohranjanje mobilnosti in preprečevanje padcev in podobno.
Alzheimerjeva bolezen
Demenca se v kar 70 % primerih izrazi v obliki Alzheimerjeve bolezni. Tako imenovana Alzheimerjeva demenca je med starostniki najpogostejša, največkrat pa se njeni simptomi pokažejo po 70. letu starosti. Do nje pride zaradi kopičenja beljakovine beta amiloid v možganskem tkivu, kar povzroči postopno odmrtje nekaterih možganskih celic. Najbolj izraziti simptomi, po katerih je možno prepoznati Alzheimerjevo bolezen, so:
- različne motnje v delovanju spomina,
- zelo pogosta pozabljivost,
- težave s pomnjenjem,
- težave pri prepoznavanju obrazov bližnjih,
- pešanje miselnih funkcij,
- težave s koncentracijo in presojo,
- pogosta zmedenost,
- nezmožnost sledenja toku pogovora,
- dezorientiranost,
- motnje razpoloženja,
- spremembe osebnostnih lastnosti.
Pri tem je treba poudariti, da o Alzheimerjevi bolezni govorimo šele, ko zgoraj našteti simptomi postanejo močno izraženi in pogosti. Običajna starostna pozabljivost, bolj počasno razmišljanje ali občasna zmedenost, ki se včasih pojavi pri starostnikih, torej še niso simptomi Alzheimerjeve bolezni. O tem, ali gre za simptome te bolezni ali ne, pa najbolje zna presoditi zdravnik, ki ima v ta namen na razpolago tudi posebne diagnostične teste.
Žilna ali vaskularna demenca
Vaskularna demenca se pojavi kot posledica možganske kapi. Navadno se razvije pri bolnikih, ki doživijo več zaporednih možganskih kapi, zato jo imenujemo tudi multiinfarktna demenca. Ob več zaporednih možganskih kapeh je dotok krvi v možgane moten ali celo prekinjen, zaradi česar pride do naglega propadanja nekaterih možganskih celic. Zaradi tega pride do različnih težav, ki se izražajo kot:
- težave z govorom,
- težave s spominom,
- zmanjšana pozornost,
- težave s presojo,
- nezmožnost skrbi za osebno lastnino,
- sprememba osebnosti.
Demenca in Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen se sicer prvenstveno kaže kot bolezen motoričnega sistema (tresavica, otrdelost mišic, težave z držo in gibanjem ipd.), sčasoma pa pri bolnikih prihaja tudi upadanja miselnih oziroma kognitivnih funkcij. Na začetku gre zgolj za blage simptome, ki pa z napredovanjem bolezni sčasoma postajajo vedno bolj izraziti. Iz njih se pri 80 % bolnikih s Parkinsonovo boleznijo razvije tudi demenca.
Demenca z Lewyjevimi telesci
Povzroča podobne simptome kot Parkinsonova bolezen, čeprav se sprva navadno kaže z znaki, ki spominjajo na Alzheimerjevo bolezen – pojavijo se namreč težave s spominom in miselnimi funkcijami, oseba je zmedena in izgubi občutek za čas, pa tudi za prostor. Nato pa se razvijejo tudi drugi simptomi, kot so:
- tresavica rok,
- tresenje celega telesa,
- oteženo gibanje zaradi zmanjšane gibljivosti telesa,
- otrdelost mišic,
- težave s hojo,
- zanašanje pri hoji in padci,
- tavanje naokrog,
- nemiren spanec,
- hitro nihanje razpoloženja,
- zmedenost,
- halucinacije.
Frontotemporalna demenca
Omenjena vrsta se lahko pojavi tudi pri mlajših bolnikih. Njeni prvi simptomi se lahko pojavijo že po 40. letu starosti, eden vzrokov zanje pa naj bi bili tudi dedni dejavniki. Bolezen se kaže predvsem v obliki vedenjskih sprememb oziroma sprememb v obnašanju, kot so:
- izbruhi jeze in agresivnost,
- brezobzirno obnašanje,
- hitro nihanje razpoloženja,
- neprimerno vedenje (cepetanje z nogami, tleskanje s prsti ipd.).
Ob tem je prizadet tudi govor, kar se kaže z naslednjimi simptomi:
- pogosto ponavljanje istih besed, česar se bolnik sam ne zaveda,
- težave s priklicem določenih besed, imen itd.,
- težave pri tvorjenju stavkov,
- postopno prenehanja sodelovanja v pogovorih.
Huntingtonova bolezen
Huntingtonova bolezen nastane zaradi motnje v delovanju možganov in živčnega sistema. Njen najbolj izrazit simptom so nehoteni gibi, ki jih bolnik s to boleznijo ne more nadzorovati. Ob tem se pojavijo tudi drugi simptomi, kot so vedenjske in kognitivne motnje, težave s čustvenim obvladovanjem ter slabšanje duševnega stanja. Eden od simptomov Huntingtonove bolezni pa je lahko tudi demenca.
