Kategorija: Demenca

Demenca statistika

Demenca postaja vedno pogostejša bolezen. Samo v Sloveniji že zdaj živi več kot 40.000 ljudi s to boleznijo, ampak se ta številka zaradi hitrega staranja prebivalstva tako hitro povečuje, da naj bi se do leta 2050 več kot še enkrat povečala – takrat naj bi to bolezen v Sloveniji leta 2050 imelo diagnosticirano že kar 85.000 ljudi, lahko pa tudi več. Življenjska doba se namreč daljša, demenca pa je najpogosteje diagnosticirana prav pri starejših.

Demenca epidemiologija

Demenca je bolezen, za katero velja:

• da vzroki za njen nastanek in nastanek sprememb v možganih, ki jih bolezen povzroča, še niso popolnoma znani,
• da za boleznijo zboli več žensk kot moških, kar je v veliki meri povezano z daljšo življenjsko dobo žensk,
• da pri osebah, ki so starejše od 65 let, zboli vsaka peta oseba, pri starejših od 80 let pa se bolezen pojavi že pri vsaki tretji osebi, zato njena pogostost s starostjo narašča,
• da zgolj približno 9 % ljudi zboli že pred 65. letom,
• da je najpogosteje diagnosticirana pri starejših od 85 let,
• da ima bolezen kar 60 % ljudi, ki so starejši od 90 let,
• da njeno najpogostejšo obliko predstavlja Alzheimerjeva bolezen (več kot 60 % vseh primerov).

Diagnosticiranih je le polovica primerov

Demenca sicer predstavlja vedno pogostejšo diagnozo in tako v Sloveniji kot po svetu je vsako leto diagnosticiranih veliko število primerov te bolezni, vendar pa raziskave kažejo, da ustrezno diagnozo kljub temu dobi zgolj približno polovica ljudi s to boleznijo. To pomeni, da veliko ljudi še vedno ne prepozna njenih simptomov in kljub izraženim simptomom ne obišče zdravnika ter ne dobi ne diagnoze ne primerne obravnave. 

Eden od razlogov za to pa je lahko tudi prepričanje, da je ta bolezen neozdravljiva ter predstavlja sestavni del staranja, zato za lajšanje težav s to boleznijo ni mogoče narediti ničesar. Takšno prepričanje je popolnoma napačno. Demenca zaenkrat res ni ozdravljiva, zagotovo pa je možno:

• lajšati njene simptome, 
• upočasnjevati napredovanje bolezni,
• z ustrezno oskrbo bolniku pomagati do boljše kvalitete življenja. 

Vsega tega se je še posebej pomembno zavedati, saj kar 90 % ljudi s to boleznijo ostaja v domači oskrbi, zato je treba svojce čim bolj informirati o bolezni ter njenih simptomih, pa tudi o ustrezni pomoči in negi.

Demenca in dejavniki tveganja za njen razvoj

Demenca se lahko razvije pri vsakomur in je pogosta tako v razvitih kot manj razvitih državah. Natančnih vzrokov, zakaj se razvije, še ne poznamo, zagotovo pa poznamo dejavnike tveganja, ki statistično gledano lahko vodijo v razvoj bolezni. Ti dejavniki tveganja so:

• ponavljajoča depresija, zlasti v kasnejših obdobjih življenja, predstavlja kar dvakrat večje tveganje za razvoj bolezni, pri čemer se v takšnih primerih ta največkrat kaže v obliki Alzheimerjeve bolezni,
• druge kognitivne ali psihične motnje predstavljajo še enega od pomembnih dejavnikov tveganja,
• nekatere vrste protibolečinskih zdravil in zdravil za lajšanje tesnobe lahko v določenih primerih pripomorejo k razvoju bolezni,
• nezdrav življenjski slog predstavlja enega ključnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni, pri čemer ključno vlogo igrajo predvsem neustrezna prehrana, premalo gibanja, stres, kajenje in pitje alkohola,
• visok krvni tlak ali izrazito nihanje krvnega tlaka vpliva na slabšanje možganskih zmožnosti in predstavlja dvakrat večje tveganje za razvoj bolezni,
• sladkorna bolezen ali diabetes tipa 2, saj so ljudje s to boleznijo tudi bolj nagnjeni k temu, da se bo pri njih razvila demenca.

Demenca in ustrezna oskrba

Številne organizacije opozarjajo, da za oskrbo bolnikov, ki jih je prizadela demenca, ni ustrezno poskrbljeno. Kot že omenjeno, večina takšnih bolnikov ostaja v domači oskrbi, skrb zanje pa v večini primerov za svojce predstavlja velik zalogaj, saj bolniki potrebujejo ustrezno pomoč in nego tudi 10 let in več časa. Bolezen sčasoma tudi vedno bolj napreduje, kar je za svojce izredno izčrpavajoče. Dokaz za to je tudi podatek, da kar 50 % svojcev, ki skrbi za osebe s to boleznijo, kaže simptome depresije. Zaradi tega bi bila sistemska ureditev pomoči na domu ter dolgotrajne oskrbe in podpore tako za bolnike kot za njihove svojce več kot nujna in samo upamo lahko, da bo za to v naslednjih nekaj letih tudi poskrbljeno. Zaenkrat pa je za svojce pomembno predvsem naslednje:

• da je za boljši nadzor nad boleznijo ključno njeno zgodnje odkrivanje in postavitev diganoze, saj se tako lahko bolnikom pomaga že v zgodnejši fazi bolezni, s čimer se upočasni njeno napredovanje,
• da redna fizična in psihična aktivnost bolnika zelo koristna,
• da lahko bolniku zelo pomagajo tudi z ustrezno čustveno podporo, ki je nujna za lažje spopadanje z boleznijo,
• da obstajajo različna zdravila, s katerimi je mogoče lajšati simptome bolezni,
• da obstajajo tudi različne terapije, s katerimi je mogoče upočasnjevati razvoj bolezni, izboljšati stanje in počutje bolnika ter lajšati simptome bolezni (to so na primer metode, kot so kognitivna rehabilitacija, kognitivna stimulacija, fizioterapija in podobno).

Demenca zdravljenje

Demenca žal še ni ozdravljiva, obstajajo pa številne metode, s katerimi se bolnikom lahko učinkovito pomaga. Zdravljenje je tako usmerjeno v lajšanje simptomov, pri čemer se uporablja tako različna zdravila kot druge terapije in vaje, ki lahko pomagajo pri obvladovanju bolezni in psihičnih ter vedenjskih sprememb, ki jih ta povzroča.

Zgodnje zdravljenje je najbolj uspešno

Demenca se v večini primerov začne skorajda neopazno, potem pa postopoma vedno bolj napreduje, dokler ne nastopi napredujoča faza bolezni, pri kateri bolnik potrebuje stalen nadzor in postane popolnoma odvisna od pomoči drugih. Zgodnje odkrivanje bolezni je ključnega pomena, saj pri tej bolezni velja, da prej ko se začne zdravljenje, bolj uspešno je in bolj je z njim možno upočasniti njeno napredovanje.

Ker gre za bolezen, ki prizadene velik del starejše populacije, pa so zelo pomembni tudi preventivni ukrepi, s katerimi lahko zamaknemo razvoj bolezni na kasnejša obdobja. Zaradi tega tako tistim starejšim, ki jim je bila že diagnosticirana demenca v zgodnji obliki, kot na sploh starejšim od 65 let lahko pomagajo naslednji ukrepi:

• skrb za duševno zdravje in dobro psihično počutje,
• izogibanje stresnim situacijam,
• skrb za sprostitev,
• zdrav življenjski slog,
• redna in vsakodnevna fizična aktivnost ali vadba,
• ustrezna prehrana, pri kateri se je treba izogibati nasičenim maščobam in sladkorju (raziskave kažejo, da ima največ pozitivnih učinkov tako imenovana mediteranska dieta),
• dodajanje določenih hranil,
• zdrav spalni režim,
• ohranjanje miselne aktivnosti,

Demenca in zdravljenje z zdravili

Pri zdravljenju, odpravljanju in lajšanju simptomov, ki jih povzroča demenca, se uporabljajo različna zdravila. Z zdravili bolezni ni mogoče ozdraviti, je pa z njimi mogoče vplivati na kognitivne spremembe v možganih ter spremembe v vedenju in osebnosti. Pri tem pa se je treba zavedati:

• da obstajajo številna zdravila, ki se lahko uporabljajo pri zdravljenju te starostne bolezni, zato lahko ustrezno terapijo z zdravili določi le zdravnik, pri čemer je treba po določenem času preveriti, kakšni so njihovi učinki in jih po potrebi nadomestiti z drugačno terapijo,
• da na tržišče nenehno prihajajo tudi nova zdravila, saj se raziskovalci neizmerno trudijo, da bi našli način za zdravljenje te bolezni, zato pri bolnikih, pri katerih je bila demenca diagnosticirana že pred več leti, velja vsake toliko časa pri zdravniku preveriti, ali obstajajo kakšne nove, izboljšane možnosti farmakološkega zdravljenja,
• da imajo številna takšna zdravila tudi izrazite stranske učinke, na katere je treba biti pri jemanju pozoren – ker se bolniki takšnih stranskih učinkov slabo zavedajo, morajo biti nanje toliko bolj pozorni njihovi svojci,
• da je nekatera zdravila za zdravljenje kognitivnih motenj in vedenjskih ter osebnostnih sprememb dovoljeno jemati le krajši čas,
• da učinki različnih zeliščnih pripravkov in drugih podobnih dodatkov, kot so ginko, ginseng, vitamin E, antioksidanti in podobno, žal nima preverjenih učinkov.

Kognitivna stimulacija, delovna terapija in fizioterapija

Vedno bolj jasno postaja, da je demenca bolezen, pri kateri zgolj jemanje zdravil nikakor ni dovolj, ampak je treba zdravljenje z zdravili vedno kombinirati tudi z drugimi metodami zdravljenja. Pri tem so se za najbolj uspešne izkazale naslednje terapije:

• kognitivna stimulacija, s katero je mogoče znatno upočasniti upad nekaterih kognitivnih funkcij, kot so spomin, komunikacija, orientacija, zaznavanje, prepoznavanje, računanje in druge podobne veščine,
• delovna terapija, s katero je mogoče spodbujati samostojno izvajanje različnih vsakdanjih aktivnosti, ohranjati ter izboljšati motoriko in tudi spoznavne sposobnosti bolnikov, predvsem pa poskrbeti, da ti ostanejo čim bolj samostojni,
• fizioterapija, ki lahko pri osebah, ki same niso več sposobne redne telesne vadbe, poskrbi za ohranjanje gibalnih zmožnosti, stabilnosti ter samostojne hoje in obenem pri njih izboljša tudi fizično počutje, pomaga pa lahko tudi nepokretnim v zadnjih fazah bolezni (npr. pri preprečevanju preležanin).

Zdravljenje mora biti usmerjeno v dolgoročno obvladovanje bolezni

Ker je demenca dolgotrajna bolezen, ki močno zaznamuje dolgo obdobje bolnikovega življenja (traja lahko tudi 30 let), mora biti zdravljenje usmerjeno v njeno dolgoročno obvladovanje in v to, kako tako bolniku kot njegovim svojcem čim bolj olajšati življenje z boleznijo. Zato je pri zdravljenju treba vedno izhajati iz specifičnih potreb posameznega bolnika in metode zdravljenja temu tudi individualno prilagoditi. Zdravila sicer lahko pomagajo, a še bolj je koristno njihovo kombiniranje z drugimi terapijami, ki spodbujajo umsko ali fizično aktivnost bolnikov.

Omenjene terapije izvajajo za to usposobljeni strokovnjaki, ki imajo ustrezne izkušnje in znanje s tega področja, obenem pa je njihova naloga tudi svetovanje svojcem. Ti lahko bolnikom nudijo ne le vso potrebno pomoč in podporo pri vsakdanjih opravilih, skrbi zase in negi ter zagotavljanju njihove varnosti, temveč lahko tudi sami doma izvajajo aktivnosti in vaje, ki jim priporočijo terapevt kognitivne stimulacije, delovni terapevt in fizioterapevt, ter tako svojemu bližnjemu pomagajo pri zdravljenju.

Ker osebe, ki jih je prizadela demenca, zahtevajo veliko potrpežljivosti in prijaznosti, obenem pa težko sprejemajo nove obraze, so pogosto prav svojci tisti, ki se jim lahko najbolj približajo in ki lahko s pomočjo zdravil in različnih terapij najbolj pripomorejo k dolgoročnemu obvladovanju bolezni.

Demenca in preventiva

Demenca je predvsem bolezen starejših, čeprav v določenih primerih lahko prizadene tudi mlajše. Najpogosteje se ta bolezen pojavlja pri starejših od 65 let, število oseb s to boleznijo pa vsako leto narašča. Ker gre za možgansko bolezen, lahko največ za njeno preprečevanje naredimo tako, da se celo življenje čim bolj za ohranjanje možganskih in miselnih funkcij v čim večji meri, na kar ne smemo pozabiti tudi v kasnejših življenjskih obdobjih, enako pomemben pa je tudi zdrav življenjski slog. Zaenkrat je to najboljša preventiva, ki jo imamo na voljo za preprečevanje te vedno bolj pogoste bolezni, s katero se spopadajo številni starostniki po vsem svetu, pa tudi njihovi svojci.

Starostna pozabljivost še ni demenca

Demenca se največkrat povezuje z izgubo spomina, čeprav je to v resnici le eden od simptomov te bolezni, ki prizadene številne možganske oziroma kognitivne funkcije. Postopno pešanje spomina v starosti, kar imenujemo starostna pozabljivost, je sicer do določene mere popolnoma normalno in se dogaja večini starostnikov, zato vsako pozabljanje še ne pomeni, da je nastopila demenca. Da govorimo o tej bolezni, morajo biti izraženi še drugi simptomi, kot so predvsem:

• zelo izrazite težave s spominom in priklicem nekaterih podatkov, osnovnih informacij in besed,
• pogosta zmedenost,
• slaba orientacija,
• težave z govorom,
• težave s pisnim izražanjem,
• nezmožnost sodelovanja v pogovoru ali izmikanje pogovorov,
• izrazita pasivnost in nezainteresiranost za novice, druge ljudi ali karkoli drugega,
• hitro nihanje razpoloženja in pogosta razdražljivost,
• očitne osebnostne spremembe,
• agresija in obtoževanje drugih,
• pogosto izgubljanje predmetov.

Demenca – jo je možno preprečiti?

Demenca je bolezen, na razvoj katere vplivajo številni dejavniki. Same bolezni žal ne moremo preprečiti, lahko pa z nekaterimi preventivnimi ukrepi poskrbimo za to:

• da se bolezen začne čim kasneje,
• da se napredovanje bolezni čim bolj upočasni,
• da so posledice bolezni čim manjše in čim manj vplivajo na kakovost življenja posameznika.

Umska aktivnost in usvajanje novih znanj

Eno od zelo koristnih preventivnih metod predstavlja reševanje križank in različnih drugih ugank, ki jih lahko najdemo v ugankarskih revijah. Na tak način je mogoče uriti spomin in mnoge druge možganske funkcije, kar je gotovo zelo koristno. Podobno koristno na možgane vpliva reševanje kvizov, igranje šaha ali drugih miselnih iger ter sestavljanje sestavljank. Pri preprečevanju težav s spominom in kognitivnimi funkcijami pomaga tudi branje ter učenje različnih novi spretnosti in pridobivanje novih znanj (npr. učenje tujih jezikov), na internetu pa lahko poiščete tudi vaje za urjenja spomina.

Ohranjanje socialnih stikov

Osamitev in izogibanje socialnim stikom vsekakor ne vplivata dobro na naš um. Aktivni starostniki, ki imajo veliko socialnih stikov, imajo tudi manj težav z boleznimi možganov, kakršna je demenca. Veliko socialnih stikov namreč pomeni veliko pogovorov in komunikacije, s čimer se urijo številne možganske funkcije.

Zdrav življenjski slog

Zdrav življenjski slog je najboljša preventiva pri preprečevanju številnih bolezni. Z zdravim načinom življenja lahko preprečimo številne zdravstvene zaplete ter poskrbimo za boljše počutje in zdravje. Zdrav življenjski slog vključuje:

• redna fizično aktivnost, pa naj si gre za sprehod, organizirano skupinsko vadbo, plavanje ali kaj drugega,
• zdravo prehrano, pri čemer naj bi imela najbolj pozitivne učinke mediteranska prehrana,
• dovolj kakovostnega spanca vsako noč,
• izogibanje kajenju, alkoholu in sladkorju, saj vse to slabo vpliva na možgane,
• pitje dovoljšne količine tekočine, najbolje vode, saj dehidracija telesa vpliva tudi na slabše delovanje nekaterih možganskih funkcij.

S preventivnimi ukrepi je treba začeti čim prej

Demenca se navadno razvija več let, preden opazimo očitne simptome, na podlagi katerih se postavi diagnozo. Zaradi tega je s preventivnimi ukrepi pametno začeti čim prej, saj tako lahko začetek bolezni zamaknemo, njen razvoj upočasnimo ali celo preprečimo težave z njo. Ker se življenjska doba daljša, bo tudi demenca v prihodnosti zagotovo postajala še pogostejša, zato je nujno skrbeti, da posamezniki celo življenje ostajajo umsko in fizično aktivni, kar še posebej velja za čas po upokojitvi oziroma za starejše od 65 let. Takrat je skrb za svoje umske in fizične sposobnosti še toliko bolj pomembna, saj je slednje treba negovati in težiti k temu, da svoje možgane ohranimo čim bolj aktivne. Tega nikakor ne smemo pozabiti ali zanemariti, pri čemer si lahko pomagamo tudi z zgoraj naštetimi ukrepi in metodami.

V resnici pa vsi zgoraj našteti preventivni ukrepi koristijo čisto vsem generacijam, zato se jih je najbolje držati celo življenje oziroma z njimi začeti čim prej. Kdaj se torej nazadnje rešili kakšno križanko ali drugo miselno uganko oziroma odigrali kakšno partijo šaha in kako dobro skrbite za svojo fizično aktivnost in na sploh zdrav življenjski slog? Demenca je namreč bolezen, ki ne izbira in lahko doleti vsakega izmed nas, kar je še dodaten razlog več za to, da naredimo vse, kar je v naši moči, da to poskušamo preprečiti, obenem pa bomo z zgoraj naštetimi preventivnimi ukrepi  naredili nekaj dobrega zase in na splošno pozitivno vplivali na svoje zdravje.

Demenca vrste in znaki bolezni

Demenca je zelo pogosta med starostniki, saj se najpogosteje pojavi po 65. letu. Do nje pride zaradi postopnega odmiranja celic v možganih, kar povzroča zmanjšanje različnih miselnih funkcij – pojavijo se težave s spominom in pomnjenjem, oseba začne izgubljati zmožnost abstraktnega mišljenja in presojanja, zmanjšajo se njene govorne sposobnosti in ne more več slediti pogovorom z drugimi, ravno tako pa se lahko pojavijo tudi različni drugi znaki, ki so odvisni od tega, za kakšno vrsto bolezni gre.

Katere vrste te starostne bolezni poznamo?

Demenca se lahko kaže v več različnih oblikah. Poznamo več vrst, ki jih ločimo glede na to, kateri del možganov je pri posamezniku prizadet – od tega so odvisni tudi simptomi posamezne vrste te bolezni. Vsem vrstam te bolezni pa je skupno to, da pri bolnikih prihaja do opaznega zmanjševanja nekaterih možganskih funkcij ter s tem do postopnega upadanja njihovih miselnih in različnih drugih sposobnosti. To lahko vodi v postopno izgubo samostojnosti pri izvajanju različnih opravil ter v nezmožnost skrbi zase, zato je zgodnje diagnosticiranje bolezni bistvenega pomena. Omogoča namreč pravočasno zdravljenje, ki je usmerjeno v zmanjševanje izrazitosti simptomov in upočasnjevanje napredovanja bolezni tako z zdravili kot z različnimi drugimi metodami, kot so na primer vaje za krepitev spomina, vaje za ohranjanje umskih sposobnosti, fizioterapija za ohranjanje mobilnosti in preprečevanje padcev in podobno.

Alzheimerjeva bolezen

Demenca se v kar 70 % primerih izrazi v obliki Alzheimerjeve bolezni. Tako imenovana Alzheimerjeva demenca je med starostniki najpogostejša, največkrat pa se njeni simptomi pokažejo po 70. letu starosti. Do nje pride zaradi kopičenja beljakovine beta amiloid v možganskem tkivu, kar povzroči postopno odmrtje nekaterih možganskih celic. Najbolj izraziti simptomi, po katerih je možno prepoznati Alzheimerjevo bolezen, so:

• različne motnje v delovanju spomina,
• zelo pogosta pozabljivost,
• težave s pomnjenjem,
• težave pri prepoznavanju obrazov bližnjih,
• pešanje miselnih funkcij,
• težave s koncentracijo in presojo,
• pogosta zmedenost,
• nezmožnost sledenja toku pogovora,
• dezorientiranost,
• motnje razpoloženja,
• spremembe osebnostnih lastnosti.

Pri tem je treba poudariti, da o Alzheimerjevi bolezni govorimo šele, ko zgoraj našteti simptomi postanejo močno izraženi in pogosti. Običajna starostna pozabljivost, bolj počasno razmišljanje ali občasna zmedenost, ki se včasih pojavi pri starostnikih, torej še niso simptomi Alzheimerjeve bolezni. O tem, ali gre za simptome te bolezni ali ne, pa najbolje zna presoditi zdravnik, ki ima v ta namen na razpolago tudi posebne diagnostične teste.

Žilna ali vaskularna demenca

Vaskularna demenca se pojavi kot posledica možganske kapi. Navadno se razvije pri bolnikih, ki doživijo več zaporednih možganskih kapi, zato jo imenujemo tudi multiinfarktna demenca. Ob več zaporednih možganskih kapeh je dotok krvi v možgane moten ali celo prekinjen, zaradi česar pride do naglega propadanja nekaterih možganskih celic. Zaradi tega pride do različnih težav, ki se izražajo kot:

• težave z govorom,
• težave s spominom,
• zmanjšana pozornost,
• težave s presojo,
• nezmožnost skrbi za osebno lastnino,
• sprememba osebnosti.

Demenca in Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen se sicer prvenstveno kaže kot bolezen motoričnega sistema (tresavica, otrdelost mišic, težave z držo in gibanjem ipd.), sčasoma pa pri bolnikih prihaja tudi upadanja miselnih oziroma kognitivnih funkcij. Na začetku gre zgolj za blage simptome, ki pa z napredovanjem bolezni sčasoma postajajo vedno bolj izraziti. Iz njih se pri 80 % bolnikih s Parkinsonovo boleznijo razvije tudi demenca.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Povzroča podobne simptome kot Parkinsonova bolezen, čeprav se sprva navadno kaže z znaki, ki spominjajo na Alzheimerjevo bolezen – pojavijo se namreč težave s spominom in miselnimi funkcijami, oseba je zmedena in izgubi občutek za čas, pa tudi za prostor. Nato pa se razvijejo tudi drugi simptomi, kot so:

• tresavica rok,
• tresenje celega telesa,
• oteženo gibanje zaradi zmanjšane gibljivosti telesa,
• otrdelost mišic,
• težave s hojo,
• zanašanje pri hoji in padci,
• tavanje naokrog,
• nemiren spanec,
• hitro nihanje razpoloženja,
• zmedenost,
• halucinacije.

Frontotemporalna demenca

Omenjena vrsta se lahko pojavi tudi pri mlajših bolnikih. Njeni prvi simptomi se lahko pojavijo že po 40. letu starosti, eden vzrokov zanje pa naj bi bili tudi dedni dejavniki. Bolezen se kaže predvsem v obliki vedenjskih sprememb oziroma sprememb v obnašanju, kot so:

• izbruhi jeze in agresivnost,
• brezobzirno obnašanje,
• hitro nihanje razpoloženja,
• neprimerno vedenje (cepetanje z nogami, tleskanje s prsti ipd.).

Ob tem je prizadet tudi govor, kar se kaže z naslednjimi simptomi:

• pogosto ponavljanje istih besed, česar se bolnik sam ne zaveda,
• težave s priklicem določenih besed, imen itd.,
• težave pri tvorjenju stavkov,
• postopno prenehanja sodelovanja v pogovorih.

Huntingtonova bolezen

Huntingtonova bolezen nastane zaradi motnje v delovanju možganov in živčnega sistema. Njen najbolj izrazit simptom so nehoteni gibi, ki jih bolnik s to boleznijo ne more nadzorovati. Ob tem se pojavijo tudi drugi simptomi, kot so vedenjske in kognitivne motnje, težave s čustvenim obvladovanjem ter slabšanje duševnega stanja. Eden od simptomov Huntingtonove bolezni pa je lahko tudi demenca.

Demenca

Demenca je ena najpogostejših starostnih bolezni, za katero so značilne predvsem različne težave s spominom, ki presegajo običajno starostno pozabljivost. Obstaja več vrst oziroma tipov te bolezni, ki se med seboj razlikujejo, vendar pa se pri vseh tipih kažejo tudi nekateri podobni znaki. Najbolj značilen simptom bolezni so tako prav težave s spominom, ki jih spremljajo še drugi značilni znaki.

Demenca je predvsem bolezen starostnikov

Demenca se največkrat pojavi pri ljudeh, ki so starejši od 65 let, pri čemer se njena pojavnost s starostjo zvišuje. Tako je pri starejših od 80 let še veliko bolj pogosta, ne drži pa, da doleti čisto vsakega starostnika. Med starejšimi od 80 let ima to bolezen tako približno vsak šesti starostnik, ni pa pri vseh ustrezno diagnosticirana. Zaradi daljšanja življenjske dobe njena pojavnost v zahodnem svetu še narašča in samo v Sloveniji naj bi bilo približno 32.000 bolnikov s to boleznijo.

Preberi več