Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Kako starejšim lahko pomaga fizioterapija?

Fizioterapija se pogosto povezuje zgolj z rehabilitacijo po športnih in drugih poškodbah ali kot del rehabilitacije po različnih operacijah, v resnici pa lahko pomaga tudi pri številnih težavah, s katerimi se soočajo starostniki, pa naj si bodo to bolečine v kolenih ali drugih sklepih, težave s križem, nezanesljiva hoja, upadanje mišične in na sploh fizične moči ali kaj drugega. Prav tako pa fizioterapija lahko pomaga preprečiti padce in poškodbe pri starostnikih.

Staranje povzroča številne spremembe

Fizioterapija je koristna za vse starostnike, ki se soočajo z različnimi starostnimi težavami. S staranjem se namreč naše telo spreminja in peša. V tem obdobju so značilne številne degenerativne spremembe, ki se kažejo kot problemi s hrbtenico, koleni, kolki in drugimi deli telesa, kar lahko nezdrav življenjski slog, nepravilna drža, nezadostna skrb za telesno aktivnost ter različne poškodbe in bolezni še poslabšajo. Fizioterapija je pri starostnikih zato usmerjena v:

  • preprečevanje padcev in drugih poškodb,
  • preprečevanje upadanja mišične mase in težav s sklepi,
  • preprečevanje osteoporoze ali težav z njo,
  • ohranjanje čim boljše telesne forme,
  • vzpostavljanje boljših psihofizičnih zmožnosti,
  • skrb za bolj kvalitetno uživanje starosti.

Fizioterapija poskrbi za lajšanje težav s kolki, koleni in hrbtenico

Starostniki zagotovo najpogosteje tožijo zaradi težav s kolki, koleni in hrbtenico. Nekatere boli križ že zjutraj, ko vstanejo, drugi začutijo bolečino v kolenih vsakič, ko naredijo nekaj korakov navzdol po stopnicah, tretji imajo zaradi kolkov težave s hojo. Marsikdo od njih, pogosto pa tudi njihovi svojci, vse naštete težave povezuje z obrabo in s starostjo ter meni, da so v kasnejših obdobjih življenja takšne težave normalne in se je treba z njimi kar sprijazniti. V resnici pa se vsako od omenjenih starostnih težav da vsaj nekoliko omiliti, predvsem pa je možno preprečiti, da bi težave postale hujše. Pri tem je v veliko pomoč lahko tudi fizioterapija, ki starejšim pomaga pri:

  • težavah s pregibanjem kolenskega sklepa,
  • bolečinah v kolenu, kolku ali hrbtenice,
  • težavah s križem in s spodnjim delom hrbtenice,
  • oteženem gibanju,
  • oteženem vstajanju iz postelje,
  • težavah s hojo, zanašanju pri hoji ali slabem ravnotežju,
  • premagovanju drugih starostnih težav, zaradi katerih se vedno težje gibajo ali jih je strah padcev.

Fizioterapija kot preventiva pred padci in poškodbami

Zaradi vseh zgoraj naštetih starostnih težav in slabšanja fizičnih sposobnosti so starejši tudi bolj nagnjeni k padcem. Njihova hoja je večkrat nezanesljiva, pojavljajo se težave z ravnotežjem, ko jih zanese, pa se težje obdržijo na nogah oziroma težje ujamejo kot kdo mlajši. Ker imajo starejši navadno tudi bolj krhke kosti, pogosta pri njih pa je tudi osteoporoza, so posledice padcev večkrat tudi zlomi, ki zahtevajo dolgotrajno okrevanje z veliko mirovanja. V času mirovanja se fizične in gibalne sposobnosti starostnikov še poslabšajo, zato je pri starostnikih treba preventivno skrbeti za preprečevanje padcev in poškodb, povezanih z njimi. Pri tem odlično preventivo predstavlja tudi fizioterapija, ki:

  • pomaga ohranjati različne gibalne funkcije,
  • izboljšuje stabilnost telesa in ravnotežje,
  • pomaga izboljšati fizično vzdržljivost,
  • poskrbi za povečanje mišične mase,
  • preprečuje otrdelost sklepov,
  • pomaga lajšati težave s sklepi,
  • izboljšuje okretnost in gibljivost celotnega telesa,
  • pomaga izboljšati koordinacijo gibov,
  • pomaga izboljšati hojo,
  • ohranja mobilnost starostnika,
  • zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe,
  • zmanjšuje tveganje za nekatere bolezni,
  • pomaga ohranjati psihofizične sposobnosti starostnika.

Fizioterapija na domu

Za tiste, ki so onemogli, nepokretni ali pa kakorkoli gibalno ovirani, najboljšo rešitev predstavlja fizioterapija na domu. Slednja je primerna tudi za vse ostale starostnike, saj je zanje in za njihove bližnje gotovo lažje, če jih fizioterapevt obišče kar na domu in jim v domačem okolju nudi ustrezno terapijo. Fizioterapevt svojih klientov ne bo naučil le vaj, s katerimi si lahko pomagajo pri ohranjanju svoje gibljivosti in premagovanju težav s sklepi ali drugih težav, ki jih ovirajo pri gibanju ali povzročajo bolečino, temveč jih bo naučil tudi pravilnega vstajanja in pravilnega dvigovanja bremen, kar je za ohranjanje zdrave hrbtenice in sklepov ter zmanjšanje možnosti poškodb zagotovo bistvenega pomena. Ravno tako pa bo v primeru nezanesljive hoje ali drugih težav pri hoji fizioterapevt svojemu klientu pomagal pri učenju pravilne hoje s palico, berglo ali hojco ter svetoval tudi pri izbiri najbolj ustreznega pripomočka v ta namen. 

Fizioterapija, ki poteka v domačem okolju, pa ima za starejše tudi druge pozitivne učinke:

  • starejši se najbolje počutijo ravno v domačem okolju, zato raje sodelujejo s terapevtom,
  • fizioterapevt lahko v domačem okolju določene vaje pokaže tudi svojcem oziroma jih nauči, kako lahko nadzorujejo pravilno izvajanje vaj,
  • ker fizioterapija poteka na domu manjkrat pride do tega, da je klient ne bi mogel obiskati, zato poteka veliko bolj redno.

Še posebej priporočljiva je fizioterapija na domu po daljši hospitalizaciji starostnika, po operacijah, poškodbah ali boleznih, ki so zahtevale daljše mirovanje, saj je z ustreznimi vajami možno fizično zmogljivost povrniti na prejšnjo raven in jo ohraniti.

 

fizioterapija na domu

Fizioterapija na domu

Fizioterapija na domu se je v Sloveniji začela organizirano izvajati januarja leta 2009. Z njo smo se kot prvi v Sloveniji začeli ukvarjati v našem podjetju. Fizioterapijo na domu smo začeli izvajati zaradi potreb klientov, ki so zaradi starosti ali slabe pokretnosti imeli težave s tem, da bi lahko prihajali na rehabilitacijo v ambulanto. Klienti, ki so zelo primerni za fizioterapijo na domu, so preko javnega zdravstva lahko odšli tudi na rehabilitacijo v toplice ali v Rehabilitacijski center Soča. Težava rehabilitacije v javnem zdravstvu pa je v prvi vrsti v tem, da traja omejen čas. Npr. če je posameznik fizično močno propadel zadnjih 5 ali 10 let, ni mogoče, da bo lahko vse svoje nazadovanje, odpravil v tako kratkem času, kot mu je na voljo v javnih ustanovah. Še večja težava pa je, ko ima klient, degenerativne nevrološke bolezni kot so Parkinsonova bolezen, Multipla skleroza itd. Ko se bo rehabilitacija v neki ustanovi končala, četudi bi s klientom teoretično naredili popolno rehabilitacijo, bolezni s tem nebi ozdravili. gaziantep escort Bolezen od tistega dne napreduje, klient ji z vajami, katere se je naučil, nekaj časa še kljubuje, sam seveda ne zna reševati novih in novih težav, ki se pojavljajo zaradi bolezni, posledično pade v enako stanje, kot ga je imel pred rehabilitacijo in če nemudoma ne prične z ponovno rehabilitacijo, hitro preide v mnogo slabšo stanje, kot ga je imel pred prvo rehabilitacijo. Zelo velika dodana vrednost fizioterapije na domu je torej ta, da se lahko izvaja kontinuirano, brez stresnih kratkih obdobij, kjer je rehabilitacija zelo intenzivna in brez uničujočih dolgih obdobij, ko rehabilitacije sploh ni. Ko kliente rehabilitiramo na način, ki je najbolj primeren za rehabilitacijo na domu, hitro ugotoviš, da rehabilitacijske metode, ki so namenjen kratkotrajnim, intenzivnim rehabilitacijam v ambulanti, v domu ne dajejo pravega učinka. Ko smo to kaj kmalu po začetku rehabilitacije ugotovili, smo ugotovili tudi, da nihče na svetu, takrat še ni razvil, metode za rehabilitacijo na domu. Zato smo jo razvili sami, v njo smo vložili več kot desetletje testiranj in preučevanj in tako dosegli osupljive rezultate. Z našo metodo smo dosegli tudi to, da jo lahko sedaj izvajajo tudi vsi naši terapevti, kar skupaj z rednimi sestanki, na katerih načrtujemo rehabilitacijo za vsakega klienta posebej, omogoči zelo kakovostne in hkrati, po celi državi, enako uspešne rezultate.

fizioterapija opravljena kar na domu

Ker smo s fizioterapijo na domu začeli prvi v Sloveniji, nam je bilo v tistem obdobju težje, saj nismo imeli podjetij, po katerih bi se lahko zgledovali. Po drugi strani pa je to sedaj naša velika prednost, saj smo bili primorani razviti metodo, hkrati pa nam to daje prednost pred ostalimi, ker imamo poleg svoje metode, tudi najdaljšo dobo izvajanja fizioterapije na domu v Sloveniji, hkrati pa tudi največje podjetje za izvajanje fizioterapije na domu. Vse skupaj za nas pomeni največ uspešno rešenih podobnih primerov, kot je vaš, kar pomeni, da se na klientih več ne učimo, ampak jih zgolj rehabilitiramo.

V zadnjih letih so fizioterapijo na domu začeli izvajati tudi Zavodi za oskrbo na domu in podobne ustanove. To je bilo za slovenske razmere zelo dobrodošlo, saj se je fizioterapija na domu kot rehabilitacija veliko bolj uveljavila in postala bolj sprejeta v širšem okolju. Hkrati pa je to omogočilo, dostopnost fizioterapije na  domu širšemu krogu ljudi. Naše podjetje je zelo znanstveno naravnano, zato merimo in si beležimo veliko podatkov. Iz njih je razvidno, da je fizioterapija na domu, ki jo financirajo skladi nepovratnih sredstev, na naše podjetje učinkovala zelo pozitivno. Najprej nas je skrbelo, da bodo klienti, ki imajo sedaj fizioterapijo pri nas in jo morajo tudi plačati, raje prešli na fizioterapijo, ki je bila za njih brezplačna. Vendar se to ni zgodilo. Klienti so se v tem primeru delili v dve skupini. Skupina klientov, ki je izbrala Zavode za oskrbo, je bila po večini v skupini, ki rehabilitacije, če ne bi bilo takšne oblike fizioterapije na domu, ne bi imeli. Skupina klientov, ki pa je bila na rehabilitaciji v našem podjetju, je našo rehabilitacijo izbrala, ker so hoteli imeti najboljšo možno rehabilitacijo zase, za svoje partnerje ali starše. Zavodi za oskrbo so ves čas izvajali pilotne projekte, kar je pomenilo, da niso imeli zgodovine rehabilitacij, svoje metode, vodje, ki bi koordiniral vse rehabilitacije, zgodovine uspešnih rehabilitacij, kupa zbranih podatkov o rehabilitacijah, izkušenih fizioterapevtov in delovnih terapevtov… Vse to je botrovalo k temu, da sta v vsej zgodovini rehabilitacij, pri nas zaključila in jo pričela zastonj, pri Zavodih za oskrbo, le dva klienta. Zavodi za oskrbo so zaradi načina dela imeli tudi velike težave s kadri, največja težava pa je bila, da se jim je projekt, ki so ga vzpostavili, po navadi po dveh letih tudi zaključil. Klienti, ki sicer nebi prišli do nas, ker mogoče za fizioterapijo na domu sploh niso vedeli, so zaradi Zavodov za oskrbo, za nas izvedeli in ko se jim je končala rehabilitacija v zavodu, nadaljevali pri nas.

Če povzamemo, menimo, da je obstoj brezplačne fizioterapije na domu zelo pozitiven, saj omogoči dostop tudi tistim klientom, ki s fizioterapijo na domu sicer nebi začeli, hkrati pa širi informacije o tem, da fizioterapija na domu v Sloveniji sploh obstaja.

Spinalna mišična atrofija

Spinalna mišična atrofija je redka genska bolezen, ki prizadene živčni sistem in sposobnost kontrole premikanja mišic. Bolezen povzroča mišično oslabelost oziroma šibkost, zaradi katere bolniki ne morejo nadzorovati premikov glave, ne morejo samostojno sedeti, hoditi ali imajo celo težave z dihanjem in požiranjem. Obstaja več tipov te bolezni, ki se med seboj razlikujejo tako po simptomih kot po možnostih zdravljenja in pričakovani življenjski dobi. Ker gre za napredujočo bolezen, se stanje sčasoma lahko poslabša, vendar je pri večini tipov to možno ublažiti z ustreznim podpornim zdravljenjem.

Kaj je sipinalna mišična atrofija?

Spinalna mišična atrofija je bolezen, ki nastane zaradi mutacije gena SMN, zaradi česar začnejo v prednjem rogu hrbtenjače in v možganih postopoma odmirati motorični nevroni. Zaradi tega so mišice slabše povezane z živčevjem in možgani, kar vodi v slabši nadzor nad njimi in njihovim delovanjem. To povzroča težave pri gibanju ter postopno oslabelost oziroma usihanje mišic.

Spinalna mišična atrofija (SMA) se deli na več tipov. To so:

  • infantilni tip (SMA 1), ki predstavlja najhujšo obliko te bolezni in se lahko pojavi že pred rojstvom ali tik po njem ter povzroča odmiranje motoričnih nevronov ter odpoved dihal,
  • kronični infantilni tip (SMA 2), pri katerem se mišična oslabelost začne kazati pri starosti od 6 do 18 mesecev ter lahko kasneje napreduje, pri čemer pa je z ustreznim podpornim zdravljenjem napredovanje bolezni možno upočasniti ali celo preprečiti, kljub temu pa bolniki zaradi oslabljenosti mišic navadno nikoli niso zmožni sami hoditi,
  • juvenilni tip (SMA 3), pri katerem se simptomi pokažejo po 1. letu starosti ter so navadno nekoliko blažji – dihala niso močno prizadeta, otroci pa so lahko sposobni samostojne hoje, vendar pa se sčasoma simptomi poslabšajo in v kasnejših obdobjih življenja tudi hoja ni več vedno mogoča,
  • adultni tip (SMA 4), pri katerem se simptomi pojavijo šele v odraslosti oziroma po 30. letu starosti ter se kažejo predvsem kot oslabelost mišic, zaradi česar hoja sčasoma ni več mogoča in je potrebna uporaba invalidskega vozička.

Pri infantilnem tipu (SMA 1) je življenjska doba zelo kratka, zato veliko otrok s tem tipom bolezni žal sploh ne doživi niti adolescence, pri kroničnem infantilnem tipu (SMA 2) bolniki dosežejo odraslost, a je njihova življenjska doba žal še vedno nekoliko krajša, pri juvenilnem in adultnem tipu (SMA 3 in SMA 4) pa pričakovana življenjska doba navadno ni skrajšana.

Simptomi SMA

Spinalna mišična atrofija se največkrat pokaže že v otroštvu, lahko pa tudi v odraslosti. Simptomi, ki jih povzroča spinalna mišična atrofija, so pri tem lahko precej raznoliki, saj so odvisni od tipa bolezni in tega, koliko je že napredovala, poleg tega pa so lahko pri vsakem posamezniku izraženi nekoliko drugače. Najpogostejši simptomi SMA so:

  • oslabelost mišic,
  • zmanjšanje mišičnega tonusa,
  • mlahavost in šibkost mišic,
  • upadanje zmožnosti premikanja mišic in nadzora nad njimi,
  • težave s sedenjem,
  • težave pri stoji in hoji,
  • odsotnost refleksov (arefleksija),
  • težave z dihanjem zaradi oslabelosti dihalnih mišic,
  • težave pri požiranju hrane in zaradi tega slabša prehranjenost,
  • otroci težko dosegajo motorične razvojne mejnike, zanje pa je zaradi abdukcije kolkov in fleksije kolen značilen tako imenovan žabji položaj sedenja.

Spinalna mišična atrofija in zdravljenje

Zdravljenje je usmerjeno k izboljševanju kakovosti življenja bolnika in premagovanju simptomov, ki ga pestijo, pa tudi k temu, da se nadaljnji razvoj bolezni upočasni oziroma prepreči njeno napredovanje. V ta namen se uporabljajo:

  • različna zdravila,
  • opornice in drugi pripomočki, ki pomagajo pri dihanju, opori glave, mišic itd.,
  • mehanična ventilacija kot pomoč pri dihanju,
  • dodajanje hranil v primeru, da ima bolnik težave s požiranjem hrane,
  • fizioterapija, ki pomaga pri lažjem gibanju, prepreči gaziantep rus escort nadaljnje slabljenje mišic ter jih pomaga okrepiti in izboljšati nadzor nad njihovim premikanjem.

Novi načini zdravljenja otrok – genska terapija

Ker gre za gensko bolezen, se je spinalna mišična atrofija najprej v Ameriki, nato pa tudi v Evropi in Sloveniji začela zdraviti z novimi genskimi zdravili, ki preprečujejo izgubljanje mišične moči in nadaljnje pešanje mišic. Genska terapija se kaže kot zelo učinkovita, saj otrok z njo dobi zdrav gen, ki ga telo začne uporabljati namesto okvarjenega, mutiranega gena, zaradi katerega je spinalna mišična atrofija sploh nastopila.

Primerna je predvsem za zdravljenje otrok s SMA, pri čemer velja, da prej ko je genska terapija uporabljena, težje bo spinalna mišična atrofija napredovala, torej bo genska terapija pri zgodnjem zdravljenju z njo bolj učinkovita pri preprečevanju nadaljnjega razvoja bolezni in njenih simptomov. Gensko zdravljenje se torej zaenkrat še ne more uporabljati pri zdravljenju tipa bolezni, ki se razvije šele v odraslosti oziroma za zdravljenje odraslih bolnikov s SMA.

Fizioterapija lajša simptome, ki jih povzroča SMA

V prihodnosti se bo genska terapija zagotovo uporabljala vedno pogosteje, še vedno pa bodo pri zdravljenju ostale pomembne tudi ostale metode, ki bolnikom, ki jih je prizadela spinalna mišična atrofija, lajšajo simptome ter jim pomagajo ohranjati samostojnost, zmožnost gibanja in čim večjo kakovost življenja. Pri tem ima veliko vlogo predvsem fizioterapija, s katero je možno:

  • poskrbeti za ohranjanje moči mišic,
  • poskrbeti za ohranjanje mišičnega tonusa,
  • preprečiti nadaljnje slabljenje mišic,
  • lajšati težave pri stoji, hoji ali sedenju,
  • okrepiti mišice, ki nudijo oporo telesu,
  • olajšati izvajanje določenih gibov,
  • izboljšati nadzor nad gibanjem in premikanjem mišic.

Bolečine pri polinevropatiji

Bolečine pri polinevropatiji se navadno najprej pojavijo v stopalih, nato pa se postopno razširijo še v gležnje, noge in tudi roke. Gre namreč za kronično bolezen, ki največkrat nastane kot posledica sladkorne bolezni (lahko pa tudi zaradi drugih vzrokov) ter prizadene povezave do živcev na nogah in rokah. Zaradi neprijetnih ali zbadajočih občutkov, mravljinčenja in različnih drugih težav s senzoriko oziroma zaznavanjem tudi hoja in druge oblike gibanja postajajo vedno bolj otežene, kar vodi v več mirovanja, s tem pa se bolečine pri polinevropatiji le še poslabšajo.

Kakšni so dejavniki tveganja za razvoj bolezni?

Bolečine pri polinevropatiji se pojavijo zaradi prizadetosti perifernega živčevja, kar lahko vodi ne le do neprijetnih občutkov v rokah in nogah, ampak tudi do njihove omrtvičenosti in ohromelosti. Na razvoj takšnih težav oziroma same bolezni vplivajo različni dejavniki tveganja, med katerimi so na primer:

  • sladkorna bolezen, ki gotovo velja za najpomembnejši dejavnik tveganja, saj ima bolečine pri polinevropatiji kar polovica vseh oseb z več let trajajočo sladkorno boleznijo),
  • neurejen krvni sladkor, zato je v primeru težav treba skrbeti za nadzor nad njim,
  • starost (s starostjo narašča možnost za pojav takšnih težav),
  • povišana telesna teža,
  • zvišan krvni tlak,
  • dednost in genetski vzroki,
  • borelioza,
  • nekatere vrste raka,
  • kronična bolezen ledvic,
  • nekatere druge kronične in sistemske bolezni,
  • uživanje velikih količin alkohola, predvsem pa kronični alkoholizem,
  • kajenje,
  • povišane vrednosti holesterola in trigliceridov,
  • pomanjkanje vitaminov iz skupine B oziroma vitamina B12

Najpogostejši simptomi bolezni

Med najpogostejšimi simptomi bolezni so:

  • bolečine v stopalih in podplatih, pa tudi prstih na nogah, golenih in celotnem spodnjem delu nog, ki so najbolj izrazite takrat, ko bolnik miruje,
  • občutek zbadanja v nogah in stopalih,
  • mravljinčenje,
  • omrtvičenost in neobčutljivost okončin, zaradi česar lahko pride do nezavednih poškodb na nogah in rokah,
  • lahko se pojavi tudi t. i. diabetično stopalo, ko pride do neobčutljivosti stopala na dotik, bolečino itd., kar vodi v večjo možnost za nastanek poškodb, žuljev, ran in kožnih razjed na stopalih, zaradi slabše prekrvavitve pa se te poškodbe tudi slabše celijo in so manj odporne na infekcije, kar lahko povzroči dodatne zaplete ali celo amputacijo,
  • oslabelost nog in rok,
  • manj zanesljiva hoja in težave z njo,
  • slabšanje ravnotežja in s tem povečanje možnosti za padce,
  • težave z motoriko in koordinacijo gibov,
  • zaradi prizadetosti živčevja se lahko pojavijo tudi težave s prebavo, spolnimi funkcijami in uriniranjem,
  • pri nekaterih oblikah bolezni se lahko pojavi tudi prehitro bitje srca in s tem povečanje tveganje za srčno kap.

Kako ublažiti bolečine pri polinevropatiji?

Bolečine pri polinevropatiji nastanejo zaradi motenj v delovanju več dolgih perfernih živcev v rokah in nogah, ki zaradi bolezni začnejo propadati. Tega žal ni mogoče odpraviti, je pa mogoče z ustreznim zdravljenjem poskrbeti za lajšanje nekaterih simptomov bolezni in tako izboljšanje kvalitete življenja bolnikov. Bolečine pri polinevropatiji tako lahko lajšamo z zdravili, ki zmanjšajo težave približno za 30 %, pa tudi z različnimi drugimi metodami, torej je zdravljenje multidisciplinarno.

Ker najbolj pogost vzrok za nastanek zgoraj opisanih težav predstavlja sladkorna bolezen, je ključen skrben nadzor nad njo in skrb za uravnavanje krvnega sladkorja. Z zdravljenjem sladkorne bolezni se torej lahko upočasni ali prepreči razvoj nadaljnjih težav s perifernim živčevjem. Za preprečevanje poškodb na stopalih in t. i. diabetičnega stopala je nujna tudi udobna obutev in redna nega stopal, pri čemer je priporočljivo obiskovati tudi medicinsko pedikuro, na kateri bodo vse poškodbe in razjede pravočasno in ustrezno oskrbeli.

Gibanje je zelo koristno in pomaga ublažiti težave

Bolečine pri polinevropatiji postanejo bolj izrazite v mirovanju, zato je za bolnike zelo priporočljivo gibanje. Gibanje in hoja namreč:

  • lahko ublažita bolečine pri polinevropatiji oziroma pomagata, da jih bolnik lažje prenaša in da mu ne povzročajo več tako velikih težav,
  • pomagata zniževati telesno težo, ki je eden od dejavnikov tveganja za razvoj bolezni,
  • pomagata uravnati krvni sladkor ter s tem poskrbita za boljši nadzor nad sladkorno boleznijo.

Žal pa se zaradi bolezni bolniki težko gibajo oziroma gibanje sčasoma postaja zanje vedno težje, njihova motorika pa vedno slabša ter nimajo dobrega ravnotežja, kar povzroči nestabilno hojo in lahko vodi tudi k padcem. Zato je zelo pomembna tudi skrb za ohranjanje ravnotežja, boljše motorike in koordinacije gibov, za kar najbolje lahko poskrbijo različne vaje.

Najbolje je, če jih bolnik izvaja pod nadzorom fizioterapevta, ki bo vaje prilagodil bolnikovim zmožnostim, njegovim potrebam ter zdravstvenemu stanju ter poskrbel za čim boljše rezultate. Tako je možno ohraniti zmožnost gibanja in čim večje samostojnosti ter preprečiti poškodbe in padce, prav tako pa večja zmožnost gibanja pomeni tudi več možnosti za socialne stike in boljše psihično počutje bolnika.

Več ko se bo ta lahko gibal, lažje bo tudi prenašal bolečine pri polinevropatiji in lažje skrbel za uravnavanje krvnega sladkorja, kar je zelo pomembno pri zdravljenju bolezni. Fizioterapija tako predstavlja eno od ključnih oblik zdravljenja in pomoči v primeru bolečine pri polinevropatiji.

Bolečine v sklepih

Bolečine v sklepih predstavljajo težavo, s katero se sooča ogromno ljudi, še posebej starejših. V mlajših letih vzrok zanje največkrat predstavljajo poškodbe, v kasnejših življenjskih obdobjih pa poleg različnih bolezni do njih pride predvsem zaradi degenerativnih sprememb – obrabe sklepov. Kljub temu da slednja velja za sestavni del staranja, pa to še pomeni, da obrabe ni mogoče ublažiti in poskrbeti za to, da starostnikom ne povzročajo več tako velikih težav. K temu v veliki meri lahko pripomorejo tudi ustrezne vaje ter fizioterapija, ki je za vse starostnike še kako priporočljiva.

Kakšni so najpogostejši vzroki za bolečine v sklepih?

Bolečine v sklepih so lahko zelo raznolike. Boli lahko le eden od sklepov, pa naj si gre za ramo, koleno ali kakšen drug sklep, lahko pa boli tudi več sklepov naenkrat, pri čemer bolečina prehaja tudi v mišice, vezi in kosti. Vzroki za to so lahko zelo različni, saj so različni tudi dejavniki in bolezni, ki povzročajo takšne težave. Najpogostejši vzroki zanje so:

  • poškodbe in padci,
  • degenerativne spremembe (obraba sklepov),
  • revmatoidni artritis,
  • osteoartroza ali vnetje sklepov,
  • borelioza,
  • lupus,
  • protin idr.

Degenerativne spremembe

Velikokrat vzrok za težave s sklepi predstavljajo degenerativne spremembe. Te se navadno pojavijo že okrog 30. leta, a jih opazimo šele, ko toliko napredujejo, da nas zaradi njih začnejo boleti sklepi. Bolečine v sklepih, ki jih povzročajo degenerativne spremembe, se lahko pojavijo kadarkoli in nenadoma, pogosto pa jih izzove tudi bolj intenzivna fizična aktivnost ali preobremenitev. S staranjem težave še napredujejo, omilimo pa jih lahko tako, da bolečih sklepov ne obremenjujemo preveč, predvsem pa z ustreznimi vajami ojačamo mišice okrog njih in skrbimo za zmerno vsakodnevno telesno aktivnost.

Osteoartroza ali vnetje sklepov

Osteoartroza je degenerativna bolezen, ki povzroča vnetje sklepov. Zaradi nje bolijo kolena, koliki ali drugi sklepi, na katerih se lahko pojavi tudi oteklina. Včasih se pri premikih pojavijo tudi škrtanje, pokanje ali drugi zvoki, sčasoma pa lahko zaradi bolezni pride tudi do poslabšanja gibljivosti sklepa. Z osteoartrozo imajo težave predvsem ženske, starejše od 75 let, še posebej velik dejavnik tveganja za razvoj te bolezni pa je poleg genskih dejavnikov tudi povečana telesna teža.

Revmatoidni artritis

Artritis je kronična bolezen, ki najprej povzroči bolečine v zapestju, komolcih, rokah in stopalih, nato pa se te pojavijo še v kolenih in kolkih. Značilno za bolezen je predvsem to, da je prizadetih več sklepov naenkrat, čeprav so na začetku simptomi navadno blagi in neizraziti, sčasoma pa napredujejo. Zaradi bolezni lahko pride tudi do deformacije sklepov in s tem omejene gibljivosti.

Zdravljenje bolečine v sklepih

Zdravljenje bolečine v sklepih je usmerjeno predvsem v njeno zmanjševanje oziroma omilitev simptomov. Pri tem se uporabljajo:

  • protibolečinska zdravila,
  • hlajenje ali gretje obolelih sklepov,
  • razbremenitev obolelega sklepa,
  • uravnavanje oziroma zmanjševanje telesne teže,
  • različne vaje in fizioterapija,
  • zmerna redna telesna aktivnost.

Priporočljiva je zmerna in redna telesna aktivnost

Čeprav je ob pojavitvi bolečine v sklepih najprej priporočljivo mirovanje ter obisk zdravnika, ki bo ugotovil vzrok težav, pa jih prav zmerna in redna telesna aktivnost lahko pomaga omiliti oziroma je z njo možno preprečiti takšne težave. V primeru poškodbe je redna telesna aktivnost priporočljiva šele v fazi rehabilitacije, pri čemer se na začetku uporablja predvsem fizioterapija. V primeru različnih bolezni in stanj, kot so degenerativne spremembe, artritis, osteroartroza itd., ki povzročajo bolečine v sklepih, pa je prav redna zmerna telesna aktivnost tista, ki lahko prepreči simptome in izboljša stanje.

Kakšna telesna aktivnost je primerna za starostnike?

Bolečine v sklepih so še posebej pogoste pri starostnikih, ki imajo velikokrat omejeno gibljivost ter tudi različne druge bolezni, zaradi katerih ne morejo ali ne smejo izvajati vseh telesnih aktivnosti. Zaradi tega ne morejo biti redno telesno aktivni, čeprav bi bilo to zanje še kako priporočljivo. Z redno telesno aktivnostjo je namreč možno tudi v starosti poskrbeti za:

  • ohranjanje mišične mase in moči,
  • ohranjanje večje gibljivosti,
  • ohranjanje večje samostojnosti čim dalj časa,
  • boljši nadzor nad telesno težo,
  • boljše ravnotežje in s tem manj padcev in poškodb,
  • omilitev, zmanjševanje, preprečevanje bolečine v sklepih,
  • zmanjševanje otekline sklepov,
  • boljše počutje in razpoloženje.

Pri tem mora biti telesna aktivnost vedno prilagojena starostniku in njegovim zmožnostim, prav tako pa morajo biti pri izbiri upoštevane tudi vse njegove bolezni ter klinična slika. Zaradi tega izbira ustrezne telesne aktivnosti pri starostnikih nikakor ni lahka naloga, za še najbolj primerni pa veljata hoja in plavanje. Če starostnik ne zmore biti več telesno aktiven, je zelo gibalno omejen ali ima veliko različnih težav in bolezni, pa zelo dobro rešitev zanj predstavlja fizioterapija na domu.

Program vaj, ki ga pripravi in izvaja fizioterapevt na domu, je namreč popolnoma prilagojen posameznemu starostniku, tako da je čim bolj primeren zanj ter mu omogoča ostati telesno aktiven, hkrati pa je z njim mogoče doseči tudi izboljšanje stanja. Prav zaradi tega se fizioterapija na domu priporoča prav vsem starostnikom, z njo pa je mogoče omiliti, zmanjšati preprečiti tudi bolečine v sklepih, ne glede na to, kakšen je njihov vzrok.

Bolečine v vratu

Bolečine v vratu so lahko zelo neprijetne. Do njih največkrat pride zaradi napačnega položaja ali lege vratu med spanjem ali določenim opravilom, med katerim vztrajamo v prisilni drži, kot je na primer delo z računalnikom ali drugo sedeče delo. Nepravilna telesna drža, ki povzroča otrdele mišice, tako predstavlja zelo pogost vzrok za bolečine v vratu, nikakor pa to ni edini vzrok za takšne težave. Do teh lahko pride tudi zaradi degenerativnih sprememb ali osteoartroze vratne hrbtenice, različnih poškodb, pa tudi nekaterih bolezni.

Bolečine v vratu – vzroki in simptomi

Vratna hrbtenica predstavlja najbolj gibljiv del hrbtenice. Sestavljena je iz sedmih vratnih ali cervikalnih vretenc. Bolečine v vratu lahko izvirajo iz same vratne hrbtenice ali pa okoliških struktur. Pomembno vlogo pri delovanju vratne hrbtenice imajo tri skupine mišic, ki skrbijo za zmožnost gibanja vratu, njegovo vzravnano držo ter vzravnano držo glave. Zaradi nepravilne telesne drže ali vztrajanja pri določenem prisilnem položaju dlje časa lahko pride do napetosti v mišicah, s tem pa tudi do njihove togosti in otrdelosti, zato lahko bolečine v vratu izvirajo tudi iz vratnih mišic.

Bolečine v vratu so lahko zelo raznolike, poleg same napetosti, občutka togosti in slabše gibljivosti v vratnem delu pa jih lahko spremljata tudi tako imenovani tenzijski glavobol ali izžarevanje bolečine v ramena ter roke. Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi mravljinčenje. Glavni vzroki za takšne simptome so:

  • degenerativne spremembe vretenc in medvretenčnih ploščic,
  • poškodbe vratne hrbtenice,
  • različne bolezni,
  • otrdele vratne mišice.

Pri delovno aktivni populaciji najbolj pogost vzrok za težave predstavljajo otrdele vratne mišice, ki so predvsem posledica napačne telesne drže, pogoste pa so tudi poškodbe vratne hrbtenice. Pri starejših pa težave največkrat povzročajo degenerativne spremembe.

Kako si lahko pomagate sami?

V primeru blagih simptomov si lahko pomagate sami:

  • s počitkom v položaju, v katerem lahko razbremenimo vrat,
  • s toplimi ali hladnimi obkladki,
  • z zdravili za lajšanje bolečin,
  • z masažo,
  • z razgibavanjem in primernimi vajami.

Kdaj je treba obiskati zdravnika?

Če težave kljub zgoraj naštetim ukrepom ne izginejo, trajajo dlje časa ali se celo še stopnjujejo oziroma se ob njih pojavijo še druge težave, je treba obiskati zdravnika. K zdravniku se je smiselno opraviti tudi v primeru, če je vzrok težav poškodba, saj je dobro, da stanje po njej pogleda zdravnik in oceni, ali je potrebno zdravljenje oziroma rehabilitacija. Zdravnik se na podlagi pogovora s pacientom in pregleda odloči za postavitev diagnoze ter ustrezno zdravljenje oziroma napotitev k različnim specialistom (fizioterapevtom, ortopedom itd.), če je to potrebno.

Preventivni ukrepi za preprečevanje težav z vratno hrbtenico

Čeprav bolečine v vratu po določenem času velikokrat minejo same od sebe, pa je vseeno pametno ukrepati ter poskrbeti za to, da se ne bodo več pojavile oziroma da težave ne bodo še bolj napredovale. Pri tem si lahko pomagamo z naslednjimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje takšnih težav z vratno hrbtenico:

  • skrb za pravilno telesno držo,
  • pravilno dvigovanje bremen,
  • izogibanje dolgotrajnega sedenja,
  • izogibanje vztrajanja v prisilni drži,
  • prilagoditev delovnega okolja (pravilna višina stola, mize, računalniškega zaslona itd.),
  • redni odmori med delom,
  • skrb za dovolj gibanja in zdrav življenjski slog,
  • skrb za počitek.

Bolečine v vratu je treba jemati resno!

Čeprav so bolečine v vratu nekaj, s čimer se lahko v življenju sreča vsak od nas, pa to še ne pomeni, da jih ni treba jemati resno. Četudi ocenite, da ne gre za nič hujšega ali pa to oceni zdravnik, je vseeno dobro slediti zgoraj navedenim preventivnim ukrepom za preprečevanje težav z vratno hrbtenico. Zaradi nepravilne drže in mišične napetosti se namreč težišče telesa lahko premakne naprej, kar povzroči tudi pomik glave naprej in še bolj zgrbljeno držo. Takšna deformirana drža močno obremenjuje hrbtenico ter vodi v nadaljnje težave oziroma vedno bolj ovira tudi gibanje.

Kaj narediti, če bolečine v vratu nočejo izzveneti?

Za zdravljenje takšnih težav se zelo redko uporabljajo kirurški posegi, zato vam zdravniki z izjemo protibolečinskih tablet, priporočil o zdravem življenjskem slogu in nekaj ur fizioterapije, ne morejo ponuditi nobene druge rešitve za vaše težave, četudi vas vrat pogosto boli ali pa težave vztrajajo dalj časa. Tistih nekaj ur fizioterapije, ki vam jih pripada iz naslova zdravstvenega zavarovanja, pa je žal premalo, da bi se lahko stanje res izboljšalo, zato je v takšnem primeru pomembno, da ukrepate sami. Dobro rešitev predstavlja samoplačniška fizioterapija na domu, v katero se splača investirati, saj lahko z njeno pomočjo poskrbite za:

  • učenje pravilnih položajev za razbremenitev vratne hrbtenice,
  • pravilno razgibavanje vratu in s tem omilitev bolečine,
  • boljšo stabilnost trupa ter s tem manjšo obremenjenost mišic vratu,
  • boljši nadzor nad mišicami vratu in boljšo telesno držo,
  • ustrezno rehabilitacijo po poškodbah ali bolezenskih stanjih,
  • preprečevanje nadaljnjih težav z vratno hrbtenico.

Velikokrat je za to dovolj že samo nekaj dodatnih ur fizioterapije, na katerih bo izkušen fizioterapevt kar na vašem domu poskrbel za to, da se naučite razbremenilnih položajev in ustreznih vaj ter okrepite mišice, ki so pomembne za boljšo telesno držo. Fizioterapija na domu vam tako omogoča, da zmanjšate bolečine v vratu ter tako poskrbite tudi za njegovo boljšo gibljivost.