Kategorija: Revma

Revma in prehrana

Revma je bolezen, pri zdravljenju katere poleg rednega jemanja zdravil in upoštevanja drugih napotkov zdravnikov zelo veliko pripomore tudi zdrav način življenja. Slednji mora poleg zadostnega in rednega gibanja vključevati tudi čim bolj zdravo, raznovrstno in uravnoteženo prehrano, ki je pri nekaterih oblikah revmatičnih obolenj še posebej pomembna in lahko ključno vpliva nato, da se revma umiri.

Revma in zdravo prehranjevanje

Revma se zdravi z različnimi zdravili ter drugimi metodami, pri čemer velja, da se morajo tisti, ki jim je bila diagnosticirana revma, držati smernic zdrave prehrane, kar vključuje uživanje čim manjše količine nezdravih maščob, holesterola, soli, sladkorja in alkohola. Zdravo prehranjevanje namreč pomaga pri bolj uspešnemu zdravljenju bolezni ter lajša nekatere simptome, ki jih povzroča revma. Ker se revma izraža v različnih oblikah, pa pri posameznih vrstah te bolezni glede prehrane obstajajo nekatere specifike, ki jih je dobro poznati. To velja še posebej za naslednje:

• putiko,
• osteoartrozo,
• revmatoidni artritis.

Putika zahteva prehrano brez purinov

Revma obstaja v številnih oblikah, med katerimi je tudi protin ali putika, kot tudi imenujemo to obliko bolezni. Pri tej obliki ima ključno vlogo pri zdravljenju ravno prehrana, saj gre za presnovno bolezen. Njen glavni simptom predstavlja hudo vnetje sklepov, ki močno boli, vendar pa je takšno vnetje možno preprečiti z izbiro ustrezne diete, ki jo poleg ustreznih zdravil za zmanjševanje količine sečne kisline v krvi predpiše zdravnik. Za blaženje vnetja in posledic, ki jih povzroča putika, je ključna prehrana s čim manjšo količino purinov, saj ti lahko sprožijo napad in bolečino. Z ustrezno dieto pa je možno poskrbeti, da do takšnih napadov skorajda ne prihaja, sploh če bolnik ob tem skrbi tudi zdravo telesno težo in se izogiba pitju alkohola.

Osteoartroza, vitamini in vzdrževanje zdrave telesne teže

Revma se lahko izraziti tudi kot osteoartroza, pri kateri gre za obrabo sklepnega hrustanca. Eden od dejavnikov tveganja, zaradi katerega se lahko razvije osteoartroza, je pomanjkanje vitaminov C in D, zato je pomembno, da poskrbimo za njun dovoljšen vnos v telo. Vitamina C v telo z ustrezno prehrano ni težko dobiti, saj obstaja veliko živil, ki ga vsebuje, medtem ko vitamina D velikemu delu populacije primanjkuje, saj ga le v manjši deli dobimo s prehrano, v večji meri pa ga tvori telo samo s pomočjo vpliva sončnih žarkov. Zaradi tega je za njegovo zadostno količino v telesu pomembno predvsem preživljanje časa na prostem, kadar to ne zadostuje, pa si je možno pomagati z uživanjem ustreznega prehranskega dodatka, ki vsebuje vitamin D.

Drugi pomemben dejavnik tveganja za osteoartrozo pa predstavlja prevelika telesna teža. Ta namreč povzroči prekomerno obremenitev in s tem hitrejšo ter večjo obrabo kolen, kolkov in tudi drugih sklepov. Že samo nekaj kilogramov nižja telesna teža tako lahko znatno pripomore k izboljšanju stanja ali celo zmanjšanju oziroma odpravi bolečine, zato se je v primeru prevelike telesne teže smotrno odločiti za hujšanje. Ravno tako pa morajo vsi, ki jih je prizadela osteoartroza, ves čas skrbeti za uravnavanje svoje telesne teže in za to, da se ta ne poveča preveč. Tudi sicer je priporočljivo, da bolniki, ki jih je prizadela revma, pazijo na ustrezno telesno težo.

Revmatoidni artritis in prehrana

Pri revmatoidnem artritisu načeloma ni predpisana nobena dieta, kljub  temu pa nekatere raziskave kažejo, da lahko določena hrana pri nekaterih bolnikih nekoliko izboljša ali poslabša stanje. V vsakem primeru pa je pri tej bolezni ključno zdravljenje z zdravili, ki jih je treba redno jemati, saj je to edini način, da upočasnimo bolezen in ublažimo njene simptome. Ob zdravljenju z zdravili pa si lahko do izboljšanja stanja bolniki pomagajo tudi s prehrano, pri čemer velja, da:

• nekaterim bolnikom pri lajšanju bolečine, vnetja sklepov in njihove okorelosti pomaga vegetarijanska prehrana,
• lahko pri lajšanju simptomov pri nekaterih bolnikih pomaga ribje olje ali olje svetlina, ki je bogato z omega-3-maščobnimi kislinami, slednje pa naj bi imele nasploh pozitiven vpliv na odpravljanje težav, ki jih povzroča revma,
• nekatere vrste hrane lahko vplivajo na poslabšanje stanja, pri čemer pa se to, za katere vrste hrane gre od posameznika do posameznika razlikuje, zato mora sam ugotoviti, kakšna prehrana bi bila zanj najbolj ustrezna,
• dieta z alfa-alfa kalčki ni priporočljiva, saj ima lahko resne stranske učinke,
• kljub temu da lahko post nekoliko umiri vnetje, ta na dolgi rok ni priporočljiv, saj se zaradi njega že tako nizka mišična masa še zmanjša, kar vodi v slabšanje gibalnih zmožnosti.

Na ohranjanje mišične mase vplivata prehrana in gibanje

Revma povzroča pospešeno manjšanje mišične mase, zato je treba narediti vse, da mišično maso bolnikov čim bolj ohranjamo. Pri tem ključno vlogo igrata prehrana z zadostnim vnosom beljakovin, ki predstavljajo osnovni gradnik mišic, ter redno gibanje. Ker pa revma povzroča močne bolečine v sklepih in druge težave z njimi, je gibanje lahko zelo oteženo, zato veliko bolnikov raje izbere počitek kot telesno vadbo. Zaradi tega pride še do hitrejšega upadanja mišične mase, telesne forme in gibalnih sposobnosti, kar simptome, ki jih povzroča revma, lahko še dodatno poslabša.

Če se bolniki, ki jim je bila diagnosticirana revma, ne gibajo dovolj, se poveča tudi tveganje za preveliko telesno težo in različne druge bolezni (na primer bolezni srca in ožilja). V primeru, da bolnik sam ne najde motivacije za gibanje ali gibanja ne zmore, je priporočljiva pomoč ustreznega terapevta in izvajanje vaj za boljšo mišično moč pod njegovim strokovnim nadzorom. Takšna strokovna pomoč pa je dobrodošla tudi sicer, saj lahko fizioterapija pripomore ne le k izboljšanju mišične moči, ampak tudi pri lajšanju nekaterih drugih težav, ki jih povzroča revma.

Revma in fizioterapija

Revma bolnikom s to boleznijo povzroča zelo močne bolečine, saj povzroča vnetje sklepov, mišic, kosti, vezi in drugih tkiv. Zaradi tega nastopijo različne težave z gibanjem, ki se na začetku kažejo kot zmanjšana gibljivost, v kasnejših fazah bolezni in predvsem v primeru, če revma ni ustrezno zdravljena, pa tudi kot izguba zmožnosti izvajanja nekaterih gibov ali mobilnosti. Pri preprečevanju takšnih težav najbolj lahko pomaga fizioterapija, ki v procesu spopadanja s to boleznijo predstavlja nepogrešljivo metodo lajšanja nekaterih simptomov in preprečevanja sekundarnih težav.

Fizioterapija odpravlja nekatere težave, ki jih povzroča revma

Fizioterapija pomaga lajšati nekatere težave, ki jih povzroča revma, oziroma jih v veliki meri celo odpravlja, saj redno izvajanje vaj pod vodstvom fizioterapevta omogoča:

• izboljšanje gibljivosti sklepov,
• ohranjanje mišične moči ter mišične mase,
• lajšanje ali celo preprečevanje bolečine,
• preprečevanje deformacije sklepov,
• boljšo telesno vzdržljivost.

Kakšne vaje je priporočljivo izvajati?

Fizioterapija mora biti vedno individualno prilagojena, kar še posebej velja v primeru, če ima nekdo več različnih bolezni ali zdravstvenih težav oziroma so njegove gibalne zmožnosti zaradi bolezni do določene mere omejene. Izkušen fizioterapevt bo tako vaje prilagodil posameznemu klientu tako, da bodo čim bolj primerne zanj in bo imelo njihovo izvajanje zanj čim več koristi. Navadno je fizioterapija sestavljena iz naslednjih vrst vaj, ki so priporočljive za vse osebe, ki jim je bila diagnosticirana revma:

• vaje za ohranjanje in izboljševanje gibljivosti sklepov,
• vaje za preprečevanje upadanja mišične mase in povečanje mišične moči,
• vaje za vzdrževanje splošne telesne forme in vzdržljivosti,
• vaje za raztezanje mišic in kit.

Samostojno izvajanje vaj, ki jih priporoči fizioterapevt

Domača telovadba je sicer zelo koristna, a je treba izbrati ustrezne vaje. Vse vaje, ki jih izvaja oseba, pri kateri je bila diagnosticirana revma, morajo biti izbrane tako, da ta z njimi ne preobremeni svojih sklepov, saj bi to lahko težave, ki jih povzroča revma, še poslabšalo. Zaradi tega je najbolje, če ustrezne vaje izbere fizioterapevt.

Fizioterapevt vsakemu klientu na terapiji namreč pokaže tudi vaje, ki jih ta lahko ta izvaja samostojno doma in s katerimi lahko doseže izboljšanje stanja. Pri tem je zelo pomembna pravilna izvedba vaj, zato je treba pri njihovem izvajanju natančno upoštevati navodila terapevta. Ta bo tudi presodil, kako pogosto je treba izvajati vaje in koliko ponovitev je smiselno narediti, da vaje ne bodo prenaporne. Redna telovadba doma lahko znatno pripomore k zmanjšanju težav s sklepi, pomaga pa tudi pri odpravljanju jutranje okorelosti in bolečine, povezane z njo.

Pomembno je skrbeti tudi za dobro telesno držo. Če ta ni ustrezna, jo je s temu namenjenimi vajami možno popraviti. Tudi pred izvajanjem takšnih vaj se je pametno posvetovati s fizioterapevtom, ki presodi, ali so določene vaje primerne za nekega klienta ali ne. Fizioterapija namreč vedno izhaja iz potreb klienta in ciljev, ki jih ta s terapijo želi doseči.

Gibati se je treba kljub bolečini

Revma pa žal poleg gibalnih težav povzroča tudi zelo močno in dalj časa trajajočo bolečino. Ta je navadno še posebej izrazita zjutraj oziroma takoj po vstajanju, ko je bilo telo ponoči dalj časa v mirujočem položaju, zato ga je takrat zelo težko spraviti v pogon. Kljub temu pa je to nujno – če namreč sklepov ne uporabljamo, začne njihova gibljivost še bolj upadati, lahko pa pride tudi do skrajšave vezi in sklepne ovojnice, kar vodi v deformacijo (razobličenje) sklepov. Prav tako pa zaradi nezadostne uporabe mišic pride do upadanja mišične mase, kar je nasploh ena od težav, ki jo povzroča revma. Če se temu želimo izogniti, je treba skrbeti za redno gibanje, pri čemer poleg različnih športnih aktivnosti, kot so na primer hoja, plavanje ali kolesarjenje, najboljšo izbiro predstavlja prav fizioterapija.

Kaj narediti, če so sklepi otekli?

Če so sklepi otekli in gre torej za akutno vnetje, je potrebno nekaj dni počitka, ki pa nikakor ne sme trajati predolgo. Bolečino je v tem času možno umiriti in blažiti s protibolečinskimi zdravili in z obkladki – če je sklep zelo topel, največkrat pomagajo hladni obkladki, ki koristijo pri umirjanju vnetja, ko se bolečina nekoliko umiri, pa je koristno sklep segrevati s toplimi obkladki in drugimi toplimi oblogami, lahko pa v ta namen uporabimo tudi topel tuš ali kopel. Segrevanje namreč sprošča mišično napetost, zato tudi bolečina nekoliko popusti.

Po kratkem obdobju mirovanja pa je treba čim prej spet začeti z gibanjem, četudi je še prisotna bolečina, vendar pa izbrane vaje na začetku ne smejo biti prenaporne. Izbrati je treba vaje, ki ne preobremenijo sklepov, ampak so namenjene predvsem njihovemu razgibavanju in krepitvi mišične mase. Najbolje je, da tudi v takšnih primerih ustrezne vaje izbere fizioterapevt oziroma se z njim že vnaprej dogovorite, kakšne vaje so v tem obdobju najbolj koristne. Ravno tako si je pametno privoščiti sprehod, takoj ko je to mogoče. V primeru hujše otekline ali močne bolečine, ki ne popusti, pa je nujno obiskati zdravnika, ki bo presodil o nadaljnjih ukrepih.

Revma in samopomoč

Revma je poimenovanje za skupino zelo raznolikih revmatičnih bolezni, zato so različni tudi njihovi simptomi. Pri večini oblik te bolezni je prisotno vnetje, zaradi katerega nastane tudi bolečina. Ta je lahko tudi zelo huda, obenem pa se pri bolnikih začnejo pojavljati tudi različne druge težave, zaradi katerih življenje postane oteženo. Zato je pomembno poznati ukrepe za samopomoč, s katerimi si bolniki lahko pomagajo pri lajšanju težav, ki jih povzroča ta bolezen.

Težave, ki jih povzroča revma

Revma povzroča številne težave, kot so:

• močne bolečine v sklepih, kosteh, mišicah ali drugih tkivih, pri čemer so bolečine običajno najhujše v jutranjem času,
• pojav bolečine v križi in spodnjem delu hrbta,
• vnetje sklepov ali celo njihova oteklost,
• otrdelost in okorelost sklepov, ki se pojavi predvsem zjutraj,
• slabšanje gibljivosti sklepov in težave z njihovim premikanjem,
• postopna deformacija sklepov, zaradi katerih je izvajanje določenih gibov ali gibanje nasploh lahko vedno bolj oteženo,
• nespečnost,
• velika utrujenost,
• pretirano znojenje,
• izpuščaji na koži,
• splošno slabo počutje,
• povišana temperatura.

Samopomoč proti bolečinam

Revma se lahko zdravi z različnimi zdravili, ki jih predpiše zdravnik in ki se jih uporablja tudi za lajšanje bolečine. Protibolečinska zdravila pa nikakor niso edini način, s katerim si bolniki lahko pomagajo premagovati in lajšati bolečine, ki jih povzroča revma. Pri tem si lahko pomagajo tudi z naslednjimi ukrepi:

• pri bolečini, ki se pojavi ponoči ali v mirovanju, običajno pomaga, če bolnik vstane in se malce razgiba, enako pa velja tudi za bolečino, ki se pojavi takoj zjutraj po nočnem počitku,
• zelo priporočljiva je telesna aktivnost, saj z gibanjem lahko bolečino omilimo,
• če bolečina nastopi med aktivnostjo, je treba z njo prenehati in si privoščiti počitek,
• če je sklep ne le boleč, temveč tudi otekel, vroč in pordel, je potreben počitek, v takih primerih pa si je smiselno pomagati tudi s protibolečinskimi zdravili,
• v določenih primerih proti bolečini pomaga tudi hlajenje vnetega sklepa, sploh če je ta otečen, sicer pa so lahko koristni tudi topli obkladki ali topla kopel,
• bolečina, ki jo povzroča zunajsklepna revma, se lahko omili tudi z masažo ali razgibavanjem bolečega mesta ter uporabo antirevmatskih krem,
• pojav bolečine je možno ublažiti tudi z rednim izvajanjem vaj, ki jih predpiše fizioterapevt,
• pri odpravljanju bolečine so koristne tudi različne tehnike, ki omogočajo sprostitev mišične napetosti in s tem umiritev vnetja.

Pomembna je tudi zdrava prehrana

Pri lažjem premagovanju težav, ki jih povzroča revma, lahko pomaga tudi ustrezna prehrana. Pri večini oblik te bolezni sicer prehrana ni izrecno predpisana oziroma se ni treba držati nobene diete (izjemo predstavlja putika oziroma protin, pri katerem je treba upoštevati dieto brez purinov, ter osteoporoza, pri kateri je pomemben vnos zadostne količine kalcija in vitamina D), pomembno pa je, da je prehrana raznolika, uravnotežena in zdrava ter da ne vsebuje čim manj nezdravih maščob, sladkorja in soli ter čim več vitaminov, rudninskih snovi, mineralov in vlaknin. Takšna prehrana omogoča tudi boljši nadzor nad uravnavanjem telesne teže, kar je zelo pomembno. Prevelika telesna teža namreč lahko povzroči dodatno obremenitev sklepov in zaradi tega simptome bolezni še poslabša. Zmanjšanje telesne teže je zato eden od ukrepov, ki je v večini primerov lahko zelo koristen. Pri vseh oblikah bolezni se priporoča tudi pitje dovoljšnih količin tekočine in izogibanje alkoholu, saj slednji lahko stanje še poslabša.

Metode, s katerimi je mogoče ohraniti gibljivost sklepov

Zelo pomemben del zdravljenja predstavljajo metode, s katerimi se ohranja čim večja gibljivost sklepov in na sploh celega telesa. Dokazano je, da imata gibanje in telesna aktivnost izjemne pozitivne učinke na težave, ki jih povzroča revma. S telesno aktivnostjo namreč poskrbimo za:

• sprostitev in razbremenitev,
• preprečevanje napačne drže,
• lažje premagovanje stresa,
• boljše psihično in fizično počutje,
• več energije in s tem lažje kljubovanje utrujenosti,
• vzdrževanje mišične mase,
• ohranjanje gibalnih sposobnosti,
• boljše splošno počutje.

Osebe s to boleznijo se morajo torej truditi za čim večjo fizično aktivnost, pri čemer mora biti ta izbrana glede na njihove telesne zmožnosti, predvsem pa tako, da pri njej niso potrebni nobeni sunkoviti gibi ali prevelike obremenitve. Za ohranjanje gibalnih zmožnosti in njihovo izboljšanje se zato najbolj priporoča naslednje aktivnosti:

• hoja (sprehodi, nordijska hoja),
• plavanje,
• kolesarjenje,
• telovadba,
• fizioterapija.

Stabilizacija sklepov in preprečevanje njihove deformacije

Zaradi vnetja sklepov, njihove okorelosti in otrdelosti postopoma lahko pride tudi do njihove deformacije. To najlažje preprečimo z izvajanjem vaj, s katerimi okrepimo mišice ter s tem poskrbimo za stabilizacijo sklepov in za to, da ti ostanejo aktivni. Takšne vaje predpiše fizioterapevt in jih je treba obvezno izvajati pod njegovim nadzorom, saj napačno izbrane vaje ali njihovo napačno izvajanje lahko povzročita več škode kot koristi. Za osebe, ki jih je prizadela revma, torej zelo učinkovito obliko samopomoči predstavlja tudi fizioterapija.

Revma in fizioterapija