Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Kategorija: Revma

Therapia-dom.siBlogRevma
Therapia_wp Revma

Revma in samopomoč

Revma je poimenovanje za skupino zelo raznolikih revmatičnih bolezni, zato so različni tudi njihovi simptomi. Pri večini oblik te bolezni je prisotno vnetje, zaradi katerega nastane tudi bolečina. Ta je lahko tudi zelo huda, obenem pa se pri bolnikih začnejo pojavljati tudi različne druge težave, zaradi katerih življenje postane oteženo. Zato je pomembno poznati ukrepe za samopomoč, s katerimi si bolniki lahko pomagajo pri lajšanju težav, ki jih povzroča ta bolezen.

Težave, ki jih povzroča revma

Revma povzroča številne težave, kot so:

  • močne bolečine v sklepih, kosteh, mišicah ali drugih tkivih, pri čemer so bolečine običajno najhujše v jutranjem času,
  • pojav bolečine v križi in spodnjem delu hrbta,
  • vnetje sklepov ali celo njihova oteklost,
  • otrdelost in okorelost sklepov, ki se pojavi predvsem zjutraj,
  • slabšanje gibljivosti sklepov in težave z njihovim premikanjem,
  • postopna deformacija sklepov, zaradi katerih je izvajanje določenih gibov ali gibanje nasploh lahko vedno bolj oteženo,
  • nespečnost,
  • velika utrujenost,
  • pretirano znojenje,
  • izpuščaji na koži,
  • splošno slabo počutje,
  • povišana temperatura.

 

Samopomoč proti bolečinam

Revma se lahko zdravi z različnimi zdravili, ki jih predpiše zdravnik in ki se jih uporablja tudi za lajšanje bolečine. Protibolečinska zdravila pa nikakor niso edini način, s katerim si bolniki lahko pomagajo premagovati in lajšati bolečine, ki jih povzroča revma. Pri tem si lahko pomagajo tudi z naslednjimi ukrepi:

  • pri bolečini, ki se pojavi ponoči ali v mirovanju, običajno pomaga, če bolnik vstane in se malce razgiba, enako pa velja tudi za bolečino, ki se pojavi takoj zjutraj po nočnem počitku,
  • zelo priporočljiva je telesna aktivnost, saj z gibanjem lahko bolečino omilimo,
  • če bolečina nastopi med aktivnostjo, je treba z njo prenehati in si privoščiti počitek,
  • če je sklep ne le boleč, temveč tudi otekel, vroč in pordel, je potreben počitek, v takih primerih pa si je smiselno pomagati tudi s protibolečinskimi zdravili,
  • v določenih primerih proti bolečini pomaga tudi hlajenje vnetega sklepa, sploh če je ta otečen, sicer pa so lahko koristni tudi topli obkladki ali topla kopel,
  • bolečina, ki jo povzroča zunajsklepna revma, se lahko omili tudi z masažo ali razgibavanjem bolečega mesta ter uporabo antirevmatskih krem,
  • pojav bolečine je možno ublažiti tudi z rednim izvajanjem vaj, ki jih predpiše fizioterapevt,
  • pri odpravljanju bolečine so koristne tudi različne tehnike, ki omogočajo sprostitev mišične napetosti in s tem umiritev vnetja.

Pomembna je tudi zdrava prehrana

Pri lažjem premagovanju težav, ki jih povzroča revma, lahko pomaga tudi ustrezna prehrana. Pri večini oblik te bolezni sicer prehrana ni izrecno predpisana oziroma se ni treba držati nobene diete (izjemo predstavlja putika oziroma protin, pri katerem je treba upoštevati dieto brez purinov, ter osteoporoza, pri kateri je pomemben vnos zadostne količine kalcija in vitamina D), pomembno pa je, da je prehrana raznolika, uravnotežena in zdrava ter da ne vsebuje čim manj nezdravih maščob, sladkorja in soli ter čim več vitaminov, rudninskih snovi, mineralov in vlaknin. Takšna prehrana omogoča tudi boljši nadzor nad uravnavanjem telesne teže, kar je zelo pomembno. Prevelika telesna teža namreč lahko povzroči dodatno obremenitev sklepov in zaradi tega simptome bolezni še poslabša. Zmanjšanje telesne teže je zato eden od ukrepov, ki je v večini primerov lahko zelo koristen. Pri vseh oblikah bolezni se priporoča tudi pitje dovoljšnih količin tekočine in izogibanje alkoholu, saj slednji lahko stanje še poslabša.

Metode, s katerimi je mogoče ohraniti gibljivost sklepov

Zelo pomemben del zdravljenja predstavljajo metode, s katerimi se ohranja čim večja gibljivost sklepov in na sploh celega telesa. Dokazano je, da imata gibanje in telesna aktivnost izjemne pozitivne učinke na težave, ki jih povzroča revma. S telesno aktivnostjo namreč poskrbimo za:

  • sprostitev in razbremenitev,
  • preprečevanje napačne drže,
  • lažje premagovanje stresa,
  • boljše psihično in fizično počutje,
  • več energije in s tem lažje kljubovanje utrujenosti,
  • vzdrževanje mišične mase,
  • ohranjanje gibalnih sposobnosti,
  • boljše splošno počutje.

Osebe s to boleznijo se morajo torej truditi za čim večjo fizično aktivnost, pri čemer mora biti ta izbrana glede na njihove telesne zmožnosti, predvsem pa tako, da pri njej niso potrebni nobeni sunkoviti gibi ali prevelike obremenitve. Za ohranjanje gibalnih zmožnosti in njihovo izboljšanje se zato najbolj priporoča naslednje aktivnosti:

  • hoja (sprehodi, nordijska hoja),
  • plavanje,
  • kolesarjenje,
  • telovadba,
  • fizioterapija.

Stabilizacija sklepov in preprečevanje njihove deformacije

Zaradi vnetja sklepov, njihove okorelosti in otrdelosti postopoma lahko pride tudi do njihove deformacije. To najlažje preprečimo z izvajanjem vaj, s katerimi okrepimo mišice ter s tem poskrbimo za stabilizacijo sklepov in za to, da ti ostanejo aktivni. Takšne vaje predpiše fizioterapevt in jih je treba obvezno izvajati pod njegovim nadzorom, saj napačno izbrane vaje ali njihovo napačno izvajanje lahko povzročita več škode kot koristi. Za osebe, ki jih je prizadela revma, torej zelo učinkovito obliko samopomoči predstavlja tudi fizioterapija.

gorecwp Revma

Revma in fizioterapija

Revma je vrsta kronične bolezni, ki prizadene sklepe. Sklepi zaradi nje postanejo boleči in pordeli ter vedno težje gibljivi, revma pa lahko povzroči tudi bolečine v obsklepnih tkivih, kosteh, mišicah in kitah. Čeprav se z boleznijo največkrat soočajo starejši, lahko zbolijo tudi mlajši. V Sloveniji ima s takšnimi obolenji težave več kot 25.000 ljudi.

Več kot 100 različnih vrst revmatičnih obolenj

Poimenovanje revma se uporablja kot krovno ime za vrsto revmatičnih obolenj, ki se med seboj lahko precej razlikujejo. Skupno jim je predvsem to, da na tak ali drugačen način prizadenejo predvsem sklepe oziroma celotni mišično-skeletni sistem. Obstaja torej več kot 100 različnih vrst takšnih obolenj, med katerimi so na primer:

  • revmatoidni artritis, ki zaradi vnetja notranje sklepne ovojnice povzroča bolečine in okorelost sklepov, sčasoma pa tudi njihovo deformacijo,
  • artroza, ki velja za najbolj pogosto bolezen sklepov ter povzroča predvsem težave s koleni, kolki, členki na rokah ter s hrbtenico,
  • ankilozirajoči spondilitis, ki povzroča vnetja in bolečino predvsem na nasadiščih hrbteničnih vezi,
  • psoriatični artritis, ki poleg vnetja sklepov povzroča tudi luskavico,
  • enteropatični artritis, pri katerem vnetje sklepov spremlja vnetna črevesna bolezen,
  • fibromialgija, pri kateri gre za zunajsklepno bolezen, ki povzroča bolečine v mišicah in na rastiščih kit,
  • putika (protin), zaradi katere se na sklepe in obsklepna tkiva začenjajo odlagati kristali iz sečne kisline,
  • vaskulitis, ki povzroča izrazito jutranjo okorelost, bolečine v mišicah ter vnetje žil,
  • sistemski lupus eritematozus kot avtoimuna bolezen vezivnih tkiv, ki lahko prizadene tako sklepe kot druge dele telesa,
  • Sjögrenov sindrom, pri katerem se sklepnemu vnetju pridružuje tudi vnetje žlez z zunanjim izločanjem,
  • mešana bolezen vezivnega tkiva, ki se izraža z vnetji sklepov, rdečkastimi izpuščaji in številnimi drugimi simptomi.

Revma – kakšni so simptomi te bolezni?

Čeprav se revma kaže v različnih oblikah, pa so nekateri simptomi prisotni skoraj pri vseh vrstah tega obolenja. Najpogostejši simptomi so tako:

  • otekli sklepi,
  • okoreli, težko gibljivi in boleči sklepi (bolečina v sklepih je najpogostejša zjutraj),
  • pordeli sklepi, ki so tudi toplejši na dotik,
  • bolečine v mišicah,
  • utrujenost in slabo počutje (lahko se pojavi tudi povišana temperatura),
  • postopna deformacija sklepov.

Postavitev diagnoze revma

Pregled najprej opravi osebni zdravnik, nato pa še strokovnjak revmatolog, ki tudi postavi diagnozo revma in določi potek zdravljenja. Pri tem so potrebne različne preiskave, čeprav velikokrat že samo pregled sklepov pokaže, da je vzrok zanje prav revma – vsekakor pa je to treba potrditi še z drugimi diagnostičnimi metodami, med katerimi se običajno uporabljajo predvsem laboratorijska diagnostika krvi ter rentgen kosti in sklepov, po potrebi pa tudi ultrazvok mehkih tkiv. Na tak način se tudi določi, za katero vrsto revmatičnega obolenja gre.

Revma in zdravljenje

Ker obstaja več kot 100 revmatskih obolenj, je za pravilno zdravljenje najprej potrebna natančna diagnoza, nato pa je zdravljenje treba prilagoditi tudi glede na trenutno stanje bolnika in glede na napredovanje bolezni. Revma se v prvi fazi največkrat zdravi s protibolečinskimi zdravili in z antirevmatiki, ki bolniku omogočajo, da lažje prenaša bolečine v sklepih in drugih delih telesa. Med drugim se za zdravljenje uporabljajo tudi antirevmatiki v obliki mazil, pri lajšanju bolečine pa lahko pomagata tudi hlajenje ali gretje bolečih sklepov.
Priporočljiva je tudi fizioterapija, ki pomaga preprečevati okorelost sklepov in ohranjati njihovo gibljivost. Pri določenih vrstah revmatizma, kot je na primer protin, pa se lahko pri zdravljenju uporablja tudi ustrezna dieta, s katero je možno omiliti težave. Nekatere študije kažejo, da bi bila ustrezna prehrana lahko pomembna tudi pri drugih vrstah revmatizma, kakršen je na primer artritis, pri čemer se ugotavlja predvsem koristnost omega 3 maščobnih kislin.

Kako si lahko pomaga bolnik sam?

Zdravljenje je usmerjeno predvsem k zmanjševanju bolečine in zmožnosti življenja z boleznijo brez prevelikih težav, k čemur lahko veliko prispeva tudi bolnik sam. Pri tem je koristno:

  • vsakodnevno razgibavanje, pri čemer je najbolje, če se uporablja vaje, ki jih posebej za določenega bolnika izbere usposobljen fizioterapevt,
  • fizioterapija, na kateri se bolnik ne nauči le ustreznih vaj za razgibavanje, temveč tudi pravilne telesne drže,
  • telesna vadba, pri čemer se najbolj priporoča plavanje,
  • fizioterapija na domu, ki je še posebej priporočljiva za bolnike, ki se zaradi težav s sklepi težko gibljejo,
  • izogibanje prevelikim obremenitvam telesa (pri športu, pri delu),
  • razgibavanje med dolgotrajnim sedečim delom,
  • izogibanje dolgotrajnim prisilnim držam telesa,
  • različne tehnike sproščanja,
  • zmanjšanje telesne teže, s čimer je možno razbremeniti sklepe,
  • zdrava prehrana, v kateri mora biti dovolj kalcija ter vitaminov C in D,
  • primerna obutev, ki kljub težavam s sklepi lajša gibanje.

Redno razgibavanje sklepov je bistvenega pomena

Revma je bolezen sklepov, ki zaradi bolezni postajajo vedno težje gibljivi in okoreli ali se zaradi nje celo deformirajo. Zaradi tega pomembno pomoč pri zdravljenju vseh vrst revmatičnih obolenj predstavlja razgibavanje sklepov, pa naj si bo to telesna vadba, ukvarjanje s športom, fizioterapija ali kakšna druga oblika gibanja. Z rednim razgibavanjem sklepov je mogoče:

  • preprečiti ali zmanjšati okorelost sklepov,
  • zmanjšati napetost v mišicah in sklepih ter s tem omiliti bolečino,
  • izboljšati gibljivost sklepov,
  • poskrbeti, da bolezen počasneje napreduje oziroma da so simptomi manj izraziti,
  • poskrbeti za lajšanje življenja s simptomi, ki jih povzroča revma.
gorecwp Revma

Pravočasno odkrijte Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je kronična vnetna motnja, ki lahko prizadene več kot le vaše sklepe. Pri nekaterih lahko takšno obolelo stanje poškoduje veliko različnih telesnih sistemov, vključno s kožo, očmi, pljuči, srcem in krvnimi žilami. Avtoimuna motnja, revmatoidni artritis se pojavi, ko vaš imunski sistem pomotoma napade tkivo lastnega telesa. Za razliko od poškodbe osteoartritisa revmatoidni artritis vpliva na oblogo sklepov, povzroča bolečo oteklino, ki lahko sčasoma povzroči erozijo kosti in deformacijo sklepov.

Preberi več