Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in telesna vadba
Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je nevrodegenerativna in napredujoča bolezen, ki povzroča slabenje in usihanje skeletnih mišic. To so mišice, ki jih uporabljamo pri žvečenju, hoji, govorjenju in dihanju.
Telesna vadba poskrbi, da bolnik z amiotrofično lateralno sklerozo čim dlje ohranja neodvisnost S telesno vadbo krepi še neprizadete mišice, izboljša krvožilni sistem, hkrati pa ima vadba tudi pozitiven vpliv na simptome, kot sta utrujenost in depresija.
V nadaljevanju bomo predstavili obstoječe znanstvene članke o tematiki amiotrofična lateralna skleroza in telesna vadba. K vsaki predstavljeni raziskavi, smo dodali tudi vir, kjer si o raziskavi lahko preberete še več.
Telesna vadba in upočasnitev propadanja muskulature bolnikov z ALS
Terapevtska telesna vadba lahko prispeva k upočasnitvi propadanja muskulature bolnikov z diagnozo amiotrofična lateralna skleroza glede na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne razlike. Analiza 10 kliničnih preskušanj, s skupno 421 udeleženci, je raziskala možne kratkoročne, srednje- in dolgoročne učinke programa terapevtske telesne vadbe na funkcionalnost bolnikov z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), merjenih z lestvico revidirane funkcionalne amiotrofične lateralne skleroze. (ALSFRS-R). Rezultati so pokazali, da so skupine terapevtske telesne vadbe pokazale pomembne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne razlike, pri čemer so dosegle povprečno razliko 5,8 točke v primerjavi s 7,6 točke, ki so jih pridobile kontrolne skupine po šestih mesecih, merjeno z ALSFRS-R. Poleg tega so udeleženci pokazali pomembne izboljšave funkcionalnih sposobnosti na kratek, srednji in dolgi rok. Zaključili so, da bi terapevtska telesna vadba lahko prispevala k upočasnitvi propadanja muskulature bolnikov z ALS in tako olajšala njihovo uspešnost pri vsakodnevnih življenjskih dejavnostih, na podlagi pomembnih razlik, ki so jih ti posamezniki pokazali kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno tako pri subjektivnem zaznavanju, merjeno z ALSFRS-R, in funkcionalni zmogljivosti. (Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7908444/)
Telesna vadba in izboljšanje funkcionalne sposobnosti in pljučnih funkcij bolnikov z ALS
Telesna vadba lahko varno in bistveno izboljša funkcionalno sposobnost in pljučno funkcijo bolnikov z Amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). 7 študij, ki je vključevalo 322 bolnikov, je sistematično preverilo učinkovitost in varnost vadbe pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo. Primarni rezultati so bili funkcionalna sposobnost, pljučna funkcija in kakovost življenja. Sekundarni rezultati so bili mišična moč, utrujenost in neželeni učinki. Metaanaliza je pokazala, da so funkcionalni rezultati pri dolgoročnem in predvidenem odstotku prisilne vitalne zmogljivosti bolnikov z ALS v skupini, ki se je ukvarjala z vadbo, pomembno višjI od tistih v skupini brez vadbe ali običajne nege. V mišični moči in kakovosti življenja niso opazili pomembne razlike. Vzdržljivostna ali aerobna vadba je izboljšala funkcionalne rezultate bolnikov z ALS. Vadba ni poslabšala utrujenosti ali povzročila neželenih dogodkov. Zaključili so, da vadba lahko varno in bistveno izboljša funkcionalno sposobnost in pljučno funkcijo bolnikov z diagnozo Amiotrofična lateralna skleroza (Vir: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32452880/).
Do podobnih ugotovitev so prišli tudi pri naslednji študiji. Metaanaliza 8 študij, ki je vključevala 532 bolnikov, je ocenjevala učinek aerobne vadbe, treninga odpornosti in kombinirane vadbe pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo. Primarni izidi so bili funkcionalna sposobnost, dihalna funkcija, utrujenost, bolečina, kakovost življenja, moč zgornjega dela telesa, moč spodnjega dela telesa in Vo2peak; sekundarnimi izidi pa neželeni dogodki in izvedljivost vaj. Metaanaliza je odkrila statistično pomembno razliko v korist vadbe pri funkcionalnih sposobnostih, splošni kakovosti življenja in Vo2peak. Končno ni bilo ugotovljene nobene bistvene razlike v dihalni funkciji, utrujenosti, bolečini ter moči zgornjega in spodnjega dela telesa. Avtorji so zaključili, da varnost in učinkovitost vadbene terapije pri bolnikih z ALS ostaja nejasna in potrebne so nadaljnje visokokakovostne študije z večjim vzorcem (Vir: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34555670/)
Z telesno vadbo se znatno izboljša funkcijske ocenjevalne lestvice amiotrofične lateralne skleroze. 2 študiji sta sistematično pregledali učinke vadbe za ljudi z amiotrofično lateralno sklerozo. Prva študija je preučevala učinke vadbe dvakrat na dan, program vzdržljivostne vadbe z zmerno obremenitvijo v primerjavi z “običajnimi aktivnostmi” pri 25 osebah z diagnozo amiotrofična lateralna skleroza. Druga študija preučevala učinke vaj z zmerno obremenitvijo in zmerno intenzivnostjo odpornosti trikrat na teden v primerjavi z običajno nego (vaje za raztezanje) pri 27 ljudeh z ALS. Po treh mesecih, ko so združili rezultate obeh preskušanj (43 udeležencev), je prišlo do znatnega povprečnega izboljšanja v merilu funkcijske ocenjevalne lestvice amiotrofične lateralne skleroze (ALSFRS) v korist vadbenih skupin. Statistično značilnih razlik v kakovosti življenja, utrujenosti ali mišični moči niso ugotovili. V obeh preskušanjih o neželenih učinkih (povečani mišični krči, bolečine v mišicah ali utrujenost) raziskovalci niso poročali. Avtorji so zaključi, da so vključene študije bile premajhne, da bi ugotovili, v kolikšni meri so krepilne vaje za ljudi z ALS koristne in ali je vadba škodljiva. Potrebnih je več raziskav (Vir : https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6769061/).
V naslednji raziskavi je bilo ugotovljeno, da visokofrekvenčna telesna vadba ni bila boljša od običajnih režimov vadbe pri motoričnih in dihalnih funkcijah, preživetju, utrujenosti in kakovosti življenja bolnikov z ALS. Študija je raziskala individualizirano rehabilitacijo, superiornost dveh različnih frekvenc vadbe na stopnjo napredovanja ALS. Vključili so 65 bolnikov v dve skupini: režim intenzivne vadbe (IER, pet sej/teden) v primerjavi z običajnim režimom vadbe (UER, dve seji/teden). Režim zdravljenja je za obe skupini obsegal isto vrsto vadbe, vključno z aerobnim treningom, vzdržljivostnim treningom, raztezanjem ali asistirano aktivno mobilizacijo, ki se je razlikovala glede na pogostost intervencije. Pri bolnikih pod IER v primerjavi z UER niso ugotovili pomembnih sprememb v napredovanju bolezni. Ob koncu študije med obema skupinama ni bilo pomembnih razlik v preživetju, respiratorni funkciji, času do podpornih postopkov in kakovosti življenja. Neželeni dogodki, utrujenost in obremenitev negovalcev se med obema režimoma zdravljenja niso razlikovali. Zaključili so, da kljub nekaterim omejitvam je preskušanje pokazalo, da visokofrekvenčna telesna vadba ni bila boljša od UER pri rezultatih ALSFRS-R, motoričnih in dihalnih funkcijah, preživetju, utrujenosti in kakovosti življenja bolnikov z ALS (Vir: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34786907/)
Telesna vadba in program vadbe na domu za bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo
Poleg fizične terapije se priporoča, da bolniki z ALS po potrebi sodelujejo v programu vadbe na domu za funkcionalno izboljšanje, povezano s telemedicino. Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je progresivna bolezen motoričnih nevronov, ki prizadene tako zgornje kot spodnje motorične nevrone in je v svojem poteku usodna. Ta dokument o stališču, ki temelji na dokazih, predstavlja uradno stališče oddelka UEMS PRM. Namen prispevka je opredeliti vlogo zdravnika fizikalne in rehabilitacijske medicine (PRM) in strokovne prakse PRM za osebe z ALS. Opravljen je bil sistematičen pregled literature in konsenzni postopek s pomočjo procesa Delphi, ki je vključeval delegate vseh evropskih držav, ki so zastopane v sekciji UEMS PRM. Sistematični pregled literature je naveden skupaj z dvaintridesetimi priporočili, ki izhajajo iz postopka Delphi. Odgovornost zdravnika PRM je funkcionalna ocena oseb z ALS in izvedba optimalnega in najučinkovitejšega programa oskrbe PRM. Rehabilitacijski program bolnikov se mora izvajati in spremljati multiprofesionalni tim z zdravnikom PRM kot glavnim koordinatorjem. Med drugim, se poleg fizične terapije, priporoča, da bolniki z ALS po potrebi sodelujejo v programu vadbe na domu za funkcionalno izboljšanje, povezano s telemedicino. Poleg tega je vloga zdravnikov PRM pomembna pri oblikovanju, izvajanju in rednem spremljanju vsake stopnje programa vadbe na domu, da bi spremljati razvoj pacientovega splošnega zdravstvenega stanja v povezavi s fizioterapevtom (Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9980500/)
Učinek delovne terapije na bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo
V naslednji raziskavi so predstavili rezultate sistematičnega pregleda literature o posegih, povezanih z delovno terapijo pri osebah z amiotrofično lateralno sklerozo. Pregled je vključeval 14 študij. Ugotovili so omejene do zmerne dokaze, da imajo ljudje, vključeni v multidisciplinarne programe, daljše preživetje kot tisti v splošni negi, in omejene dokaze, da imajo tisti v multidisciplinarnih programih višji odstotek ustreznih pripomočkov in višjo kakovost življenja v socialnem delovanju in duševnem zdravju.
Poleg tega so v raziskavi dokazali, da so ljudje z ALS zadovoljni z udobjem in enostavnostjo uporabe svojih električnih invalidskih vozičkov (PWC). Poleg tega so na voljo omejeni dokazi, da PWC ljudem omogočajo večjo interakcijo v skupnosti. Prav tako je malo dokazov, da so nekateri pripomočki bolj koristni od drugih. Zmerni dokazi kažejo, da domači vadbeni program vsakodnevnega raztezanja in vadbe z odpornostjo izboljša delovanje. Razpravlja se o posledicah za prakso, izobraževanje in raziskave (Vir: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24367951/)