Demenca

Demenca je ena najpogostejših starostnih bolezni, za katero so značilne predvsem različne težave s spominom, ki presegajo običajno starostno pozabljivost. Obstaja več vrst oziroma tipov te bolezni, ki se med seboj razlikujejo, vendar pa se pri vseh tipih kažejo tudi nekateri podobni znaki. Najbolj značilen simptom bolezni so tako prav težave s spominom, ki jih spremljajo še drugi značilni znaki.

Demenca je predvsem bolezen starostnikov

Demenca se največkrat pojavi pri ljudeh, ki so starejši od 65 let, pri čemer se njena pojavnost s starostjo zvišuje. Tako je pri starejših od 80 let še veliko bolj pogosta, ne drži pa, da doleti čisto vsakega starostnika. Med starejšimi od 80 let ima to bolezen tako približno vsak šesti starostnik, ni pa pri vseh ustrezno diagnosticirana. Zaradi daljšanja življenjske dobe njena pojavnost v zahodnem svetu še narašča in samo v Sloveniji naj bi bilo približno 32.000 bolnikov s to boleznijo.

Znaki, ki opozarjajo, da je nastopila demenca

Starejši pogosto kaj pozabijo, se česa ne spomnijo takoj ali imajo težave pri iskanju določene besede, vendar to še ni demenca. O njej govorimo, ko so ti znaki zelo izraziti oziroma ko starostnik zaradi njih težko sodeluje v pogovorih, se teh izogiba, opušča vsakodnevne dejavnosti ali se izogiba stikov z drugimi. To je znak, da je nastopila demenca, že pred tem pa lahko svojci pri starostniku začnejo opažati nekatere opozorilne znake, kot so:

• vedno slabše pomnjenje,
• postopno zmanjševanje miselnih funkcij,
• izgubljanje občutka za čas in prostor,
• težave z govorom ali pisanjem,
• nezmožnost prepoznavanja ljudi,
• opuščanje aktivnosti in hobijev,
• hitre spremembe razpoloženja,
• spremembe različnih osebnostnih lastnosti,
• vedenjske spremembe.

Če se pri starostniku kaže več zgoraj naštetih opozorilnih znakov, potem ga je treba odpeljati na pregled k zdravniku. S tem nikakor ni smiselno preveč odlašati, saj je zgodnje postavljanje ustrezne diagnoze osnova za učinkovito preprečevanje nadaljnjih težav oziroma za to, da bolezen ne napreduje preveč. Svojci morajo biti zato pozorni na opozorilne znake, saj jih starostnik sam navadno niti ne opazi.

Različni tipi bolezni

Poznamo več oblik ali tipov te bolezni, ki se med seboj razlikujejo glede na to, kateri del možganov je prizadet. Demenca je namreč bolezen možganov, v katerih zaradi nje začnejo postopoma odmirati živčne celice. Od tega, katere živčne celice odmrejo, je odvisno, kakšen bo potek bolezni in kakšni bodo njeni simptomi. Med najpogostejšimi tipi te bolezni so:

1. Alzheimerjeva bolezen velja za najbolj pogost tip (več kot 70 % vseh tipov) in se najprej kaže v zelo blagi obliki, nato pa vedno bolj napreduje. Najbolj izražena simptoma sta izguba spomina in težave z drugimi miselnimi funkcijami, zaradi česar se bolniki težko domislijo besed ali se težko znajdejo v novih situacijah. To vodi tudi v zmedenost in dezorientiranost, poleg tega pa se pojavijo tudi čustvene spremembe in spremembe nekaterih osebnostnih lastnosti.
2. Vaskularni (žilni) tip, ki se pojavi zaradi zožene arterije ali kot posledica več zaporednih možganskih kapi ter pri kateri je poleg spominskih funkcij prizadet predvsem govor.
3. Demenca z Lewyjevimi telesci, katere simptomi so precej podobni Parkinsonovi bolezni, saj imajo bolniki poleg izgube spomina težave tudi s tresavico in slabšanjem gibljivosti telesa, zaradi česar pri njih pogosto pride do poškodb in padcev. Lahko se pojavijo tudi halucinacije, prav tako pa so pri tem tipu navadno simptomi bolj izraženi kot pri drugih oblikah.
4. Frontotemporalni tip, ki se od drugih tipov razlikuje po tem, da ima pri njej večjo vlogo dednost ter da se navadno pojavi že pred 65. letu starosti. Pri tem tipu je prizadet sprednji del možganov, kar povzroča predvsem spremembe čustvovanja in osebnosti, pojavijo pa se tudi govorne težave in motnje spomina.

Bolezen se lahko pojavi tudi v mešani obliki – torej gre za kombinacijo različnih tipov, pri čemer je najpogostejša kombinacija vaskularnega tipa z Alzheimerjevo boleznijo. Poleg naštetih oblik, ki veljajo za najpogostejše, pa obstajajo še druge, bolj redke oblike te bolezni, kot so:

• demenca pri Parkinsonovi bolezni,
• Huntingtonova bolezen,
• Creutzfeldt-Jakobova bolezen.

Kako pomagati, ko demenca napreduje?

Bolezen z leti vedno bolj napreduje, simptomi pa postajajo vedno bolj izraziti. Bolnik ima tako težave že pri čisto vsakodnevnih dejavnostih in komunikaciji z drugimi, počuti se zmedenega, ima težave z govorjenjem in obvladovanjem čustev. Nujno je jemanje ustreznih zdravil, ki lahko pomagajo odpraviti določene simptome oziroma jih olajšati, prav tako pa lahko z zdravili preprečimo tudi prehitro napredovanje bolezni. Pri jemanju zdravil bolnik potrebuje pomoč svojcev, enako pa velja za vsa ostala opravila, saj postaja vedno manj samostojen in vedno bolj odvisen od drugih.
Kot pomoč pri ohranjanju čim večje samostojnosti pri hoji in gibanju ter opravljanju osnovnih aktivnosti se lahko uporablja fizioterapija, pri čemer je za tiste starostnike, ki zaradi bolezni postajajo vedno bolj nesamostojni, še posebej primerna fizioterapija na domu. Ta bo olajšala življenje tudi svojcem, saj se jim ne bo treba ukvarjati s prevozom starostnika k fizioterapevtu, ampak bo ta prišel kar na dom ter z različnimi vajami in terapijami pomagal starostniku, da bo lažje prenašal težave in simptome bolezni.
Poleg skrbi za fizično razgibanost in ohranjanje mobilnosti pa je treba skrbeti tudi za to, da se v čim večji meri ohranijo tudi miselne zmožnosti oziroma da te upadajo čim počasneje. V ta namen vam lahko zdravnik pokaže različne vaje, slednje pa lahko poiščete tudi na internetu. Z osebo, ki jo je prizadela demenca, je treba tudi čim več komunicirati ter ji nuditi vso potrebno podporo pri premagovanju simptomov te starostne bolezni.