Fizioterapija, nevrofizioterapija in kinezioterapija – Therapia

MOŽGANSKA KAP

Možganska kap močno zaznamuje življenje osebe, ki jo je prizadela, kot tudi življenje njenih svojcev. Zato smo na enem mestu zbrali vse bistvene informacije o njej, o njenih vzrokih, simptomih in njihovemu lajšanju ter zdravljenju.

Možganska kap vzroki

Možganska kap nastane zaradi strdka (ishemična možganska kap) ali krvavitve v možganih (hemoragična možganska kap).

Najpogostejši dejavniki tveganja za njen nastanek so:

  • bolezni srca,
  • visok krvni tlak,
  • povišan holesterol,
  • dednost,
  • povišan krvni sladkor,
  • sladkorna bolezen,
  • povišano strjevanje krvi,
  • premalo gibanja,
  • višja starost,
  • debelost,
  • kajenje,
  • stres.

Zelo pogost vzrok je tudi predhoden ishemični napad (TIA) ali predhodna možganska kap, saj se ta rada ponovi. Zato mora zdravljenje vključevati tudi odpravljanje vzrokov za njen nastanek.

Možganska kap GROM

Da je nastopila možganska kap, najlažje ugotovimo, če uporabimo test GROM:

  • G: preverimo, ali je oseba zmožna GOVORITI ali ponoviti nekaj besed,
  • R: preverimo, ali je možno iztegovanje ROK,
  • O: preverimo OBRAZ in zmožnost nasmihanja brez povešenih ustnic,
  • M: če so prisotni vsi našteti znaki, se MUDI in je takoj treba ukrepati in poklicati pomoč!

Možganska kap prva pomoč

Nujno je hitro ukrepanje! Takoj, ko se pojavijo simptomi, je treba poklicati pomoč:

  • pokličemo reševalce na 112,
  • preverimo, ali oseba, ki jo je zadela možganska kap, diha in ali je pri zavesti,
  • v primeru izgube zavesti uporabimo bočni položaj,
  • NE dajemo nobene hrane ali pijače,
  • odstranimo zobno protezo iz ust,
  • poskrbimo za udoben ležeč položaj in dvignjeno vzglavje,
  • pripravimo zdravstveno dokumentacijo in počakamo na reševalce.

Vsaka dodatna minuta povečuje možnosti za hude poškodbe možganov ter zmanjšuje možnost za preživetje. Prav tako pa je od tega, kako hitro oseba, ki jo je prizadela možganska kap, dobi pomoč, odvisno tudi to, kako uspešna bo rehabilitacija.

Možganska kap znaki

Med najbolj pogostimi znaki so:

  • vrtoglavica,
  • glavobol,
  • težave pri hoji,
  • slabo ravnotežje,
  • težave z vidom,
  • nezmožnost premikanja ene strani telesa,
  • ohromela roka,
  • nerazločen govor ali nezmožnost govora,
  • izguba zavesti,
  • slabost,
  • bruhanje.

Možganska kap preživetje

Danes je vedno več možnosti za preživetje, saj so napredovale tudi metode zdravljenja. Hitrejša ko je prva pomoč, več možnosti je za preživetje. Slednje je sicer odvisno tudi od:

  • vrste kapi,
  • kako močna je bila možganska kap,
  • kateri deli možganov so prizadeti in kako močno,
  • drugih bolezni in težav,
  • psihofizičnega stanja pred kapjo,
  • drugih dejavnikov.

Možganska kap simptomi

Simptomi za rahlo možgansko kap so:

  • težave z vidom ali pritisk v očeh,
  • nerazločen govor,
  • zanašanje zaradi težav z ravnotežjema ali vrtoglavice,
  • slabost,
  • nezmožnost premikanja roke ali noge.

Nobenih simptomov, če so še tako rahli, ne smemo zanemariti. Možganska kap se namreč rada ponovi, lahko pa gre tudi za tako imenovani predhodni ishemični napad (TIA), ki napoveduje kap. Zato se je v primeru zgoraj naštetih simptomov treba čim prej odpraviti na dodatne preiskave k zdravniku!

Možganska kap posledice

Posledice so odvisne od tega, kje v možganih se pojavi krvavitev ali strdek, pa tudi od tega, kako močna je možganska kap in za katero vrsto gre. Najpogostejše posledice so:

  • nezmožnost zaznavanja ene polovice telesa,
  • okorelost mišic,
  • nezmožnost uporabe ene roke,
  • mravljinčenje in bolečina,
  • težave pri govoru,
  • nezmožnost požiranja,
  • motnje vida,
  • nesposobnost samostojnega obračanja, sedenja, hranjenja itd.

Možganska kap pri starejših

Višja starost je eden od dejavnikov tveganja, ki povečujejo možnosti za kap. Velikokrat imajo starejši že pred tem različne starostne in bolezenske težave, kar je treba upoštevati tudi pri rehabilitaciji. Ta mora pri starejših potekati čim bolj celostno.

Pri rehabilitaciji starejših, ki jih je prizadela možganska kap, je treba:

  • upoštevati njihovo psihofizično stanje,
  • priskrbeti primerne opornice in pripomočke,
  • upoštevati vse druge težave in bolezni,
  • nadzorovati redno jemanje ustreznih zdravil,
  • spodbujati njihovo motivacijo za rehabilitacijo,
  • poiskati dodatno pomoč za rehabilitacijo, kot je recimo fizioterapija na domu.

Možganska kap pri mladih

Možganska kap lahko prizadene ljudi vseh starosti, tudi mlade. Od njihove psihofizične kondicije in stanja pred kapjo je odvisno, kako uspešna bo rehabilitacija. Običajno so sposobni hitrejše rehabilitacije in imajo s tem več možnosti za boljše okrevanje, vendar je pomembno:

  • da tudi po rehabilitaciji skrbijo za zdrav življenjski slog,
  • da naredijo vse za preprečevanje ponovne kapi,
  • da redno razgibavajo prizadeto polovico telesa,
  • sami izvajajo vaje ali obiskujejo fizioterapijo za ohranjanje stanja.

Blaga možganska kap

Lažja možganska kap ne pusti hudih posledic in marsikdaj niti ni zdravljena, vendar pa jo je vedno treba jemati kot opozorilni znak ter narediti vse, da se ne bi več ponovila. Nujen je obisk zdravnika, po potrebi pa je treba začeti jemati tudi zdravila za preprečevanje njene ponovitve. Navadno se namreč možganska kap v drugo ponovi v veliko hujši obliki.

Za preprečitev ponovitve lahko veliko naredimo tudi sami z rednim gibanjem, skrbjo za primerno telesno težo, nadzorom krvnega pritiska in sladkorja ter na sploh zdravim življenjskim slogom s čim manj stresa.

Huda možganska kap

Močna, obsežna možganska kap lahko popolnoma ohromi eno polovico telesa tako hudo, da povzroči:

  • nezmožnost premikanja roke in noge,
  • nezmožnost obračanja v postelji,
  • težave pri požiranju in nezmožnost govorjenja,
  • nezmožnost prepoznavanja svojcev in izgubo spomina,
  • motnje vida in močne glavobole,
  • veliko zmedenost ali popolno nezainteresiranost,
  • bolečine na ohromeli strani telesa,
  • nepokretnost.

K rehabilitaciji po takšni obsežni kapi je nujno pristopiti celostno skupaj s svojci, medicinskim osebjem ter različnimi strokovnjaki ter poiskati vso pomoč, ki jo lahko v danem trenutku dobite – tako na napotnico preko zdravstva kot samoplačniško.

Hemoragična možganska kap nastopi v primeru krvavitve v možganih, do katere pride zaradi različnih vzrokov. O njej morate vedeti:

  • je manj pogosta kot ishemična možganska kap,
  • najpogostejši dejavnik tveganja zanjo je visok krvni tlak,
  • stanje se sčasoma slabša, zato se mora rehabilitacija začeti takoj,
  • potrebna je fizioterapija, ki lahko močno pomaga izboljšati stanje.

Ishemična možganska kap je bolj pogosta kot hemoragična, nastane pa zaradi strdka v možganih. 

Značilnosti ishemične kapi so:

  • v 85 % primerov gre za to vrsto kapi,
  • povzročajo jo predvsem bolezni srca,
  • rehabilitacija se mora začeti čim prej ter biti neprekinjena.

Rehabilitacija se začne že v bolnišnici in nadaljuje v zdravilišču, vendar za doseganje samostojnosti to navadno ni dovolj. Pri tem lahko pomaga fizioterapija na domu, ki je prilagojena prav simptomom, ki jih je za seboj pustila ishemična možganska kap. 

TIA je kratica za predhodni ishemični napad, ki ima podobne znake kot možganska kap, a:

  • simptomi izginejo v manj kot enem dnevu,
  • simptomi lahko trajajo tudi le 10 ali 15 minut,
  • največkrat ne pusti trajnih posledic,
  • jo je treba jemati resno, ker je TIA znak, da lahko kmalu nastopi možganska kap.

Predhodni ishemični napad je treba jemati resno, saj je TIA eden od znakov, da lahko kmalu nastopi možganska kap. V primeru predhodnega ishemičnega napada je treba torej čim prej obiskati zdravnika!

Možganska kap desna stran

Če je bila ob možganski kapi prizadeta levo polovico možganov, to prepoznamo po desni strani telesa, ki postane manj odzivna na dražljaje, negibna ali ohromela. Leva polovica možganov namreč nadzoruje delovanje desne strani našega telesa.

To je treba upoštevati tudi pri rehabilitaciji, pri kateri se uporablja različne metode, kot so:

  • masaža desne strani telesa,
  • različne vaje za desno stran telesa,
  • spodbujanje uporabe desne roke,
  • prilagoditev okolja za spodbujanje uporabe desne strani telesa (nočna omarica na desni itd.).

Možganska kap leva stran

V kolikor pa je zaradi kapi prizadeta desna polovica možganov, se ohromelost pokaže na levi strani telesa. Če možganska kap prizadene desno polovico možganov, se pojavijo:

  • težave pri zaznavanju leve roke ali noge,
  • mravljinčenje ali bolečine po levi strani telesa,
  • nezmožnost premikanja leve roke ali noge,
  • druge težave (otežen govor, požiranje itd.).

Tistim, ki pišejo z desno roko, se navadno prizadeta leva stran zdi manj usodna, zato rehabilitaciji posvetijo manj pozornosti. Sčasoma zato mišice na levi strani še bolj oslabijo, pojavijo se spastičnost in mišični krči, s tem pa tudi težave pri hoji in ravnotežju ter bolečine. V takšnih primerih lahko pomaga redna fizioterapija na domu, še bolje pa je, če se zanjo odločite takoj, ko pridete domov iz bolnišnice, saj tako do spastičnosti in drugih posledic sploh ne bo prišlo.

Močni zakrčenosti mišic povzročeni zaradi možganske kapi pravimo spastičnost

Za spastičnost je značilno, da:

  • otežuje gibanje ali kakršno koli premikanje mišic,
  • močna napetost ali bolečina v mišicah pri premikanju,
  • težave z motoriko, osnovnimi opravili itd.,
  • nastopijo tudi mišični krči oziroma spazmi.

Za zdravljenje spastičnosti se poleg zdravil in opornic uporablja predvsem fizioterapija. Za njeno preprečevanje pomagajo:

  • razgibavanje, stimulacija in masaža mišic,
  • različne raztezne vaje,
  • okrepitev mišic in povrnitev njihove funkcionalnosti.

Možganska kap je vzrok tudi za tako imenovano padajoče stopalo, ki povzroča težave pri dvigovanju prstov oziroma sprednjega dela stopala. Ti se ne dvignejo skupaj s stopalom, kar povzroča:

  • težave pri hoji,
  • težave z ravnotežjem,
  • bolečine pri vsakem koraku,
  • povečano možnost za padce.

Padajoče stopalo lahko pomagajo rešiti:

  • opornice za padajoče stopalo,
  • ortopedski čevlji,
  • okrepitev in stimulacija mišic na stopalu,
  • električna stimulacija,
  • vaje, ki vam jih pomaga izvajati izkušen fizioterapevt,
  • samostojno izvajanje vaj.

Možganska kap lahko povzroči tudi možganski edem. Možganski edem otežuje dotok kisika in krvi do določenih delov možganov. Otekanje možganov povzroča močne glavobole, bruhanje, težave s spominom, izgubo zavesti ali celo smrt. Zdravljenje poteka z zdravili in drugimi metodami, za odstranjevanje edema pa poskrbi operacija po možganski kapi, ki jo je treba izvesti čim prej. K blaženju posledic edema močno pripomore tudi fizioterapija, ki je nujen del rehabilitacije.

Zmanjšan mišični tonus ali hipotonija je pogosta težava v prvi fazi okrevanja. Mišice postajajo šibkejše in okorele, gibanje pa oteženo. Za lajšanje težav, ki jih povzroča zmanjšan mišični tonus, je treba:

  • prilagoditev bivalnega okolja,
  • pomoč pri obračanju, premikanju, hranjenju,
  • razgibavanje in masiranje okorelih mišic,
  • enostavne vaje za razgibavanje mišic,
  • stimulacija mišic z različnimi metodami,
  • vizualizacija gibanja,
  • pomoč terapevta in fizioterapija.

Bolečine po možganski kapi

Ena od posledic, ki jih za seboj pusti možganska kap, so tudi bolečine v različnih delih telesa. Največkrat gre za boleče mišice, kar lahko najbolje premagamo z ustreznimi vajami. Mišice moramo spet navaditi na gibanje, in čeprav je to sprva težko, se sčasoma obrestuje, saj se bolečina zmanjša ali celo izgine.

Proti bolečini povzročeni zaradi možganske kapi pomagajo:

  • zdravila,
  • sproščanje,
  • ustrezna masaža,
  • fizioterapija,
  • telovadba,
  • gibanje.

Treba je narediti vse, da se možganska kap ne bi več ponovila. Za preprečevanje ponovitve so pomembni naslednji dejavniki:

  • redno jemanje ustreznih zdravil,
  • kontrole krvnega pritiska in sladkorja,
  • zdrav življenjski slog,
  • zdrava prehrana,
  • opuščanje kajenja in pitja alkohola,
  • skrb za primerno telesno težo,
  • izogibanje stresu,
  • dovolj gibanja ali fizioterapija na domu, če samostojno gibanje ni mogoče.

Težave s hojo ali ravnotežjem lahko povzročijo padce, s tem pa tudi različne poškodbe, ki rehabilitacijo še podaljšajo, jo otežijo ali celo onemogočijo. Če se želimo izogniti takšnim poškodbam, je treba:

  • poskrbeti za varno okolje, v katerem je čim manj možnosti za poškodbe,
  • priskrbeti ustrezne pripomočke za hojo, ki preprečijo padce,
  • usposobiti svojce za ustrezno pomoč pri hoji in gibanju,
  • narediti vse, da se težave s hojo ali ravnotežjem čim bolj zmanjša.

Za zmanjšanje težav pri hoji najbolj pomagajo ustrezne vaje. Z njimi po prihodu iz bolnišnice domov ne smemo prenehati, saj bo hoja sčasoma še nazadovala, kar lahko povzroči padce in poškodbe. Prava rehabilitacija se doma šele začne, za kar najbolje poskrbi fizioterapija na domu.

Možganska kap prizadet govor

Možganska kap pogosto prizadene tudi govor, zato se že v bolnišnici začne izvajati različne vaje, ki jih pripravi logoped. Logopedske vaje po možganski kapi so namenjene tako izboljšanju govora kot tudi požiranja oziroma lažjemu hranjenju.

Vaje za govor po možganski kapi poskrbijo za:

  • manj težav pri govorjenju,
  • bolj razločen govor,
  • lažje sporazumevanje,
  • izboljšajo razumevanje,
  • izboljša počutje.

Pri tem imajo poleg logopeda pomembno vlogo tudi svojci. Ti naj:

  • bolniku ne segajo v besedo,
  • bodo potrpežljivi pri pogovorih,
  • dajo bolniku priložnost, da govori v svojem tempu in brez priganjanja.

Zmedenost in spomin po možganski kapi

Poleg fizičnih simptomov so prisotni tudi psihični simptomi. Za slednje je značilno:

  • pogosta je zmedenost,
  • velikokrat se pojavijo težave s spominom,
  • pozabljanje besed ali poimenovanj za določene stvari,
  • oseba, ki jo je zadela možganska kap, ima težave z razumevanjem povedanega,
  • počasno tvorjenje stavkov itd.

Vse te težave se ob ustrezni rehabilitaciji sčasoma običajno zmanjšajo ali celo izzvenijo same od sebe.

Ostale težave po možganski kapi

Možganska kap poleg primarnih simptomov za seboj pusti tudi druge posledice, katere je prav tako treba zdraviti oziroma jih upoštevati ob rehabilitaciji. Te posledice so:

  • depresija,
  • dvojni vid,
  • motnje vida,
  • epilepsija,
  • motnje spanja,
  • demenca,
  • glavobol,
  • umetna koma po možganski kapi,
  • pljučnica itd.

Možganska kap zdravljenje

S katerimi zdravili se zdravi možganska kap? V ta namen obstajajo različna zdravila:

  • za preprečevanje ponovitve kapi,
  • za preprečevanje strjevanja krvi,
  • proti povišanemu krvnemu tlaku,
  • za uravnavanje sladkorja v krvi,
  • protibolečinska zdravila,
  • proti povišanemu holesterolu,
  • zdravila proti depresiji,
  • druga zdravila.

Prehrana bolnika po možganski kapi

Hranjenje po možganski kapi ni vedno enostavno, saj je lahko prizadeto tudi požiranje, pri čemer pomagajo različne logopedske vaje.

Kakšna je primerna dieta po možganski kapi? Pomembno je, da hrana po možganski kapi, ne vsebuje:

  • preveč slabega holesterola,
  • preveč soli,
  • prevelike količine sladkorja,
  • nasičenih maščob.

Maščobe s holesterolom, debelost ter povišan krvni sladkor spadajo namreč med dejavnike tveganja za nastanek ali ponovitev kapi. Zato je nujna čim bolj zdrava in raznovrstna prehrana!

Življenje po možganski kapi

Obravnava pacienta, ki ga je zadela možganska kap, mora biti skrbna, prav tako pa morata potekati njegova zdravljenje in rehabilitacija. V primeru, da se pri tem pojavijo kakršni koli zapleti, jih je treba reševati sproti, predvsem pa ne obupati. Danes namreč obstajajo številne metode, s katerimi se da odpraviti številne simptome, izboljšati stanje ter celo preprečiti nepokretnost in invalidnost. Dobra in neprekinjena rehabilitacija poskrbi za preprečevanje posledic, ki jih je povzročila možganska kap, ter za veliko večjo kakovost življenja.

Nega bolnika po možganski kapi

V prvi fazi okrevanja je nujna ustrezna zdravstvena nega, za katero poskrbijo v bolnišnici, po prihodu domov pa morajo za nego bolnika poskrbeti svojci sami. Poskrbeti morajo za:

  • pomoč pri obračanju in premikanju,
  • pomoč pri osnovni higieni in oblačenju,
  • pomoč pri hranjenju,
  • pomoč pri uporabi stranišča ali previjanje,
  • razgibavanje in masaža,
  • nadzor nad jemanjem zdravil itd.

Vse to je lahko za svojce precej obremenjujoče, zato morajo narediti vse, kar je v njihovi moči, da bolnika spodbujajo k samostojnosti. Enak cilj ima tudi fizioterapija na domu, ki poleg negovalnega osebja in drugih strokovnjakov predstavlja učinkovito razbremenitev za svojce na dolgi rok, saj izboljša samostojnost bolnika.

Masaža po možganski kapi

Masaža je zelo koristna pomoč pri spastičnosti mišic in drugih težavah povzročenih zaradi možganske kapi, saj:

  • omogoča tako fizično kot psihično sprostitev,
  • zmanjšuje zakrčenost mišic,
  • izboljša prekrvavitev,
  • stimulira živčevje,
  • zmanjša bolečino ali jo celo odpravi,
  • pozitivno vpliva na počutje.

Masaža, predvsem pa masaža na domu, lahko pomaga tudi osebam, ki jih je prizadela možganska kap.

Rehabilitacijski center Soča (zdravilišče)

Tisti, ki jih je zadela možganska kap, so običajno napoteni v rehabilitacijski center Soča. Vendar pa ni vedno možno, da bi bili v zdravilišče napoteni takoj po odhodu iz bolnišnice. V vmesnem času je treba prav tako zagotoviti ustrezne vaje in razgibavanje, pri čemer je zelo koristna samoplačniška fizioterapija na domu, ki izboljša možnosti za rehabilitacijo tudi po prihodu iz zdravilišča.

Uspešna rehabilitacija zahteva kar nekaj truda, predvsem pa pravilen pristop. Lahko se pojavijo simptomi, ki jo otežujejo, kot je na primer vrtoglavica po možganski kapi, zato je rehabilitacijo temu treba prilagoditi.

V našem zdravstvu rehabilitacija največkrat traja premalo časa in ni dovolj celovita. Največkrat zato predvsem hoja po možganski kapi kljub rehabilitaciji ostaja otežena, kar zmanjšuje zmožnost samostojnosti. Vendar se tudi to da izboljšati, za kar poskrbi strokoven fizioterapevt oziroma fizioterapija na domu, ki je individualno prilagojena potrebam in težavam vsakega klienta posebej.

Kako okrevati po možganski kapi? Če je možganska kap rahla, lahko pusti le minimalne posledice, medtem ko je okrevanje po hudi možganski kapi lahko velika preizkušnja, saj prizadene različne dele telesa. Za okrevanje po hudi kapi je značilno, da:

  • traja vsaj eno leto,
  • odvisno je od vrste in obsega kapi,
  • za uspešno okrevanje so ključni svojci,
  • za okrevanje skrbijo različni strokovnjaki (nevrologi, delovni terapevti, fizioterapevti, logopedi itd.),
  • rehabilitacija mora biti intenzivna,
  • za boljše okrevanje poskrbijo različne samoplačniške storitve, kot je fizioterapija na domu.

Telovadba po možganski kapi sprva največkrat ni mogoča, vendar to še ne pomeni, da ni mogoče vseeno izvajati določenih vaj in razgibavanja. Sprva gre za pasivne vaje, s katerimi spodbujamo gibanje in sodelovanje, sčasoma pa te vaje postanejo vedno bolj aktivne.

Po prihodu iz bolnišnice ali zdravilišča domov je stanje navadno boljše kot takoj po kapi, vendar je potrebno še vedno izvajati določene vaje. Z njimi nikakor ne smemo prenehati! Predvsem so pomembne vaje za roko po možganski kapi, saj mišice na roki brez rednega izvajanja vaj hitro otrdijo.

Rehabilitacija roke po možganski kapi je zato zelo pomembna in je s prihodom domov ne smemo prekiniti. Vaje za roko lahko izvajamo sami, še bolje pa je, če nam pri tem vsaj v prvi fazi ali občasno pomaga izkušen fizioterapevt, ki nam pokaže pravilno izvajanje, svetuje glede pogosti vadbe, pokaže dodatne vaje itd.

Fizioterapevtska obravnava bolnika po možganski kapi vključuje:

  • oceno trenutnega stanja,
  • preverjanje bolnikovih zmožnosti,
  • fizioterapevtske vaje po možganski kapi,
  • razgibavanje in raztezanje,
  • terapije z ogledalom po možganski kapi,
  • skrb za izboljšanje kondicije,
  • postopno napredovanje k večji samostojnosti.

Terapija po možganski kapi se izvaja tako v bolnišnici kot v zdravilišču, najbolje pa je, če se z njo nadaljuje še doma ter tako pripomore k čim bolj uspešni rehabilitaciji. 

Posledice pomankanja rehabilitacije

Rehabilitacija po možganski kapi je zelo pomembna, saj boste, če bo vodena pravilno, na koncu optimalno rehabilitirani, drugače pa se lahko zgodi dvoje:

  • Možganska kap se lahko ponovi enkrat ali celo večkrat ali pa pride do padcev in poškodb.
  • Če bo rehabilitacija vodena na nepravilen način ali rehabilitacije sploh ne boste imeli, pa boste imeli zaradi tega lahko tudi veliko drugih težav, kot so povečanje mišičnega tonusa, spastičnost, bolečine, vrne se manj aktivnosti, kot bi se jih lahko, aktivnosti, ki so se vrnile, ne bodo izkoriščene, propadala vam bo tudi neprizadeta stran telesa zato tako prizadeta kot zdrava stran ne delujeta, kot bi lahko, itn.

Vaše prednosti, če se fizioterapija izvaja v našem podjetju

  • V našem podjetju imamo največ izkušenj s fizioterapijo in posledično z rehabilitacijo bolnikov na njihovem domu, saj na domu rehabilitiramo največje število klientov, ki jih je prizadela možganska kap. Zato smo rehabilitirali že zelo veliko podobnih primerov, kot je vaš.
  • Kliente izključno na domu rehabilitiramo največ časa, saj smo najstarejše tovrstno podjetje v Sloveniji.
  • V našem podjetju kliente na domu rehabilitira največ diplomiranih fizioterapevtov.
  • Vsi diplomanti fizioterapevti med sabo izmenjujemo znanje.
  • Imamo tako veliko klientov po možganski kapi, da smo zanje razvili svojo lastno metodo fizioterapije, ki je uspešna v 97 odstotkih vseh bolnikov, ki jih prevzamemo.

Izvaja se:

Če vas je zadela možganska kap, je za vas najboljše, da imate dolgotrajno, neprekinjeno strokovno vodeno rehabilitacijo. Če vas zanima več o tem, je zelo priporočljivo, da se naročite na naš brezplačni fizioterapevtski pregled, ki ga pri vas doma vedno opravi naš diplomirani fizioterapevt. Tako boste lahko dobili veliko koristnih nasvetov, kaj in na kakšen način je mogoče doseči pri vašem zdravstvenem stanju zdaj, ko vas je zadela možganska kap, da se rehabilitirate in se preprečijo padci in poškodbe. Največkrat prevzamemo kliente takoj po bolezni, še preden gredo na rehabilitacijo v rehabilitacijski center Soča, Izlake ali toplice. Skoraj vedno pa nadaljujemo z rehabilitacijo, tudi ko se klient vrne domov, da ga rehabilitiramo, do točke da doseže svoj poln potencial. Če se želite naročiti na brezplačni pregled ali če imate kakšna vprašanja, kliknite okence pod besedilom.

SORODNI ČLANKI