Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Možganska kap močno zaznamuje življenje osebe, ki jo je prizadela, kot tudi življenje njenih svojcev. Zato smo na enem mestu zbrali vse bistvene informacije o njej, o njenih vzrokih, simptomih in njihovemu lajšanju ter zdravljenju.

Splošno o možganski kapi

Možganska kap

Vrste

  • Hemoragična možganska kap
  • Ishemična možganska ka
  • TIA

Posledice

  • Spastičnost
  • Padajoče stopalo
  • Možganski edem
  • Zmanjšan mišični tonus

Pomoč

  • Preprečevanje ponovitev
  • Poškodbe
  • Okrevanje
  • Rehabilitacija
  • Fizioterapija
  • Vaje

Vzroki možganske kapi

 

  • bolezni srca,
  • visok krvni tlak,
  • povišan holesterol,
  • dednost,
  • povišan krvni sladkor,
  • sladkorna bolezen,
  • povišano strjevanje krvi,
  • premalo gibanja,
  • višja starost,
  • debelost,
  • kajenje,
  • stres.

Znaki

 

  • vrtoglavica,
  • glavobol,
  • težave pri hoji,
  • slabo ravnotežje,
  • težave z vidom,
  • nezmožnost premikanja ene strani telesa,
  • ohromela roka,
  • nerazločen govor ali nezmožnost govora,
  • izguba zavesti,
  • slabost,
  • bruhanje.

Preživetje je odvisno od

 

  • vrste kapi,
  • kako močna je bila možganska kap,
  • kateri deli možganov so prizadeti in kako močno,
  • drugih bolezni in težav,
  • psihofizičnega stanja pred kapjo,
  • drugih dejavnikov.

Prepoznava možganske kapi

Možganska kap GROM

Da nas je prizadela kap, najlažje ugotovimo, če uporabimo test GROM:

 

Prva pomoč

Vrste možganske kapi

Glede na starost

Možganska kap lahko prizadene tudi mlade. Od njihove psihofizične kondicije in stanja pred kapjo je odvisno, kako uspešna bo rehabilitacija. Običajno so sposobni hitrejše rehabilitacije in imajo s tem več možnosti za boljše okrevanje, vendar je pomembno:

  • da tudi po rehabilitaciji skrbijo za zdrav življenjski slog,
  • da naredijo vse za preprečevanje ponovne kapi,
  • da redno razgibavajo prizadeto polovico telesa,
  • sami izvajajo vaje ali obiskujejo fizioterapijo za ohranjanje stanja.
Želite izvedeti več o storitvah, ki jih nudimo?
Če imate za nas kakšno vprašanje ali pa bi se radi naročili na naš brezplačen pregled, nas kontaktirajte!

Glede na stopnjo prizadetosti

Lažja možganska kap ne pusti hudih posledic in marsikdaj niti ni zdravljena, vendar pa jo je vedno treba jemati kot opozorilni znak ter narediti vse, da se ne bi več ponovila. Nujen je obisk zdravnika, po potrebi pa je treba začeti jemati tudi zdravila za preprečevanje njene ponovitve. Navadno se namreč v drugo ponovi v veliko hujši obliki.

Za preprečitev ponovitve lahko veliko naredimo tudi sami z rednim gibanjem, skrbjo za primerno telesno težo, nadzorom krvnega pritiska in sladkorja ter na sploh zdravim življenjskim slogom s čim manj stresa.

Na drugi strani močno in obsežno možgansko kap spremlja nezmožnost premikanje rok in nog, težave pri požiranju in govorjenju, izguba spomina, motnje vida in zmedenost ter v hujših primerih nepokretnost. K rehabilitaciji po takšni obsežni kapi je nujno pristopiti celostno skupaj s svojci, medicinskim osebjem ter različnimi strokovnjaki ter poiskati vso pomoč, ki jo lahko v danem trenutku dobite – tako na napotnico preko zdravstva kot samoplačniško.

Hemoragična možganska kap

Največkrat nastopi v primeru krvavitve v možganih. Je manj pogosta kot ishemična kap, in sicer je zaslužna za 15 do 20 odstotkov možganskih kapi. Najpogostejši dejavnik tveganja zanjo je visok krvni tlak, saj povzroča nastanek mikroanevrizem, ki spontano počijo. Ker se stanje sčasoma slabša sta potrebna takojšnja rehabilitacija in fizioterapija.

Krvavitev v možganih lahko nastane neposredno v možganovini ali v subarahnoidnem prostoru (»subarahnoidna krvavitev«): v malih možganih, bazalnih ganglijih, talamusu in ponsu. Hemoragična kap oziroma intracerebralna krvavitev nastane zaradi različnih vzrokov, kot so neoplazma, motnje koagulacije, vaskulitis, cerebralna amiloidna angiopatija, anevrizma, vaskularna malformacija ...

Ishematična možganska kap

Največkrat nastane zaradi strdka. V tem primeru v možganih nastane ishemija, kar povzroči pomanjkanje krvi v delu možganov. Strdek nastane v veliki arteriji ali srcu, se odlepi, nato s krvjo potuje do možganov, kjer zamaši eno od arterij. Ta arterija od tega mesta naprej možganom ne more dovajati dovolj krvi, z njo pa kisika in hranil, zato ta del možganov začne odmirati.

Ishemična kap je pretežno povzročena z boleznimi srca, kot so: atrijska fibrilacija, anomalije srčnih zaklopk, dekompenzacija srca itd. Pri vseh teh stanjih nastajajo krvni strdki, ki lahko zaidejo v možgane in tam zaprejo oziroma zožijo arterijo, ki oskrbuje določen predel možganov. Ker zaradi strdka nastane ishemija in posledično ishemične spremembe v možganih, to vrsto možganske kapi imenujemo ishemična možganska kap.

Ishemična kap je najpogostejša oblika možganske kapi, saj predstavlja od 80 do 85 odstotkov vseh klientov s to diagnozo je v 30 odstotkih vzrok kriptogena kap, v 20 odstotkih so vzrok embolusi, ki nastanejo v srcu, v 20 odstotkih je vzrok ateroskleroza, v 25 odstotkih so vzrok bolezni malih žil, v 5 odstotkih so redki vzroki, kot so protrombotična stanja, arterijska disekcija, migrenski vazospazem. Pri zožitvi notranje karotidne arterije se v večini primerov obolenje vrne v prvih dveh letih, kar 40 % verjetno je, da se ponovni znaki kažejo 5 let po bolezni.

Možganska kap – TIA

TIA je kratica za predhodni ishemični napad, z podobnimi znaki kot le ta, vendar simptomi izginejo manj kot v enem dnevu, prav tako trajajo le kratek čas, po navadi od 10 do 15 minut. Vsekakor je potrebno predhodni ishemični napad jemati resno, saj po navadi predstavlja opozorilo pred možgansko kapjo. Obisk zdravnika je zato nujen! Simptomi, ki se pojavijo, so lahko podobni simptomom klientov po možganski kapi. Nekaj pomembnih dejstev, ki jih je treba upoštevati:

  • 40 odstotkov ljudi, ki imajo TIA, bo zadela možganska kap
    skoraj polovica vseh teh možganskih kapi se pojavi v prvih nekaj dneh po napadu TIA;
  • simptomi za TIA so enaki simptomom po možganski kapi.

Odziv na TIA mora biti tak, da preprečite, da bi vas zadela kap. Zdravila in drugi ukrepi so odvisni od natančnega vzroka TIA. Poleg sprememb v življenjskem slogu, kot so prehrana, telesna aktivnost, omejevanje vnosa alkohola in opustitev kajenja, lahko vaš zdravnik priporoča zdravila za visok krvni tlak, visok holesterol ali bolezni srca ter za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Nujno morate začeti z redno in pravilno stopnjevano telesno aktivnostjo, pri čem vam lahko pomaga tudi izkušen terapevt.

Možganska kap desne in leve polovice

Če je bila ob možganski kapi prizadeta levo polovico možganov, to prepoznamo po desni strani telesa, ki postane manj odzivna na dražljaje, negibna ali ohromela. Leva polovica možganov namreč nadzoruje delovanje desne strani našega telesa. Kasneje je potrebno to upoštevati tudi pri rehabilitaciji, pri kateri se poslužujemo različnih metod, kot so masaža desne strani telesa, spodbujanje delovanja desne roke in prilagoditev okolja za spodbujanje uporabe desne strani telesa.

V kolikor pa je zaradi kapi prizadeta desna polovica možganov, se ohromelost pokaže na levi strani telesa. Če možganska kap prizadene desno polovico možganov, se pojavijo težave pri zaznavanju leve roke in noge, mravljinčenje in nezmožnost premikanja, otežen govor, požiranje ... Če mišicam ne posvečamo dovolj pozornosti, sčasoma oslabijo, pojavi se tudi spastičnost in mišični krči.

Posledice možganske kapi

Posledice so odvisne od tega, kje v možganih se pojavi krvavitev ali strdek, pa tudi od tega, kako močna je možganska kap in za katero vrsto gre. 

Spastičnost

Za spastičnost je značilno, da otežuje gibanje in jo spremlja močna napetost v mišicah, ki jo po navadi spremlja bolečina. Nastane kot posledica okvare osrednjega živčevja, pri čemer je prekinjena povezava med gibalnim centrom in hrbtenjačo. Prizadeti posameznik ima prav tako težave z motoriko, njegov vsakdan pa spremljajo nekontrolirani spazmi (pretirana mišična aktivnost). Spastičnost se lahko pojavi tudi zaradi hudih možganskih poškodb, cerebralne paralize ali multiple skleroze. S to težavo se po možganski kapi spoprijema od 17 do 38 odstotkov ljudi. Spastičnost mišic povzroči, da mišice postanejo močno zakrčene in toge, kar otežuje njihovo premikanje in gibanje, prav tako pa se lahko pojavijo tudi boleči mišični krči ali spazmi. Pri vseh posameznikih se ne izraža enako, saj oboleli navajajo različne občutke, kot so nenehna napetost v mišicah, oteženo gibanje, težave s fino motoriko in kronične bolečine.

Za zdravljenje spastičnosti se poleg zdravil in opornic uporablja predvsem fizioterapija. Za njeno preprečevanje pomagajo redno razgibavanje, stimulacija in masaža mišic skozi raztezne vaje ter krepitev mišic. Nezdravljena spastičnost lahko povzroči kontrakcijo mišic, zaradi katere se mišična vlakna trajno skrčijo, kar privede do bolečin in deformacije sklepov. Poleg tega nezdravljena spastičnost mišic lahko privede tudi do težav, ki niso povezane z motoriko, kot so na primer vnetje urinskega trakta, kronično zaprtje in podobno. Poleg redne fizioterapije in opornic se zdravi tudi z injekcijami (botulin toksin) in zdravili.

 

 

Začasne rešitve, kot so zdravila ali injekcije, zdravijo samo simptome, ne pa vzroka, zaradi katerega je spastičnost sploh nastala. Zakrčene mišice so namreč samo simptom, ki ga povzroči možganska kap, vzrok pa se skriva v poškodbah dela možganov oziroma v poškodbi živčevja, ki možgane povezuje z mišicami.

Ker kap povzroči prekinitev povezave med hrbtenjačo in možgani, ti ne morejo več nadzorovati mišic in njihovega gibanja. Če želimo trajno ozdraviti spastičnost in odpraviti posledice, ki jih je povzročila kap, moramo poskrbeti za to, da spet steče komunikacija med mišicami in možgani.

To možganom omogoča sposobnost nenehnega učenja in prilagajanja, ki jo imenujemo nevroplastičnost. Čeprav je zaradi poškodb, ki jih je povzročila kap, določen del možganov okvarjen, lahko njegove funkcije prevzamejo drugi deli možganov, če jih z lastno aktivnostjo spodbujamo k temu.

Vsaka nevrološka okvara, kot tudi vsaka možganska kap, je specifična, zato je treba rehabilitacijski program oblikovati za vsakega posameznika posebej. Pri tem je treba upoštevati stopnjo izraženosti spastičnosti in vzrok zanjo, posameznikovo zmožnost gibanja, stopnjo pripravljenosti na sodelovanje, druge težave ali bolezni in podobno.

S skrbno izdelanim programom rehabilitacije bolnikov, ki jih je zadela kap, ki vsebuje različne vaje, razgibavanje ter nevrofiziološke in druge metode zdravljenja, se spastičnost lahko ne le omili, ampak tudi uspešno odpravi.

Padajoče stopalo

Možganska kap je zaslužna tudi za pojav padajočega stopala, ki otežuje dvigovanje prstov oziroma prednjega dela stopala. Ta pojav največ težav povzroča pri hoji, saj se prsti ne dvignejo skupaj s stopalom. Slabši stik s tlemi povzroča motnje v ravnotežju, s tem pa se poveča tudi možnost padca. Padajoče stopalo se lahko po določenem času pozdravi. Kratkoročno morate takšno stopalo podpreti z opornico, saj imate poleg težave s padajočim stopalom zaradi možganske kapi težave tudi v drugih delih telesa. Poleg tega imate z opornico za stopalo tudi estetsko lepšo hojo in svoje sklepe varujete pred hujšo obrabo. Opornica omogoča udobno premagovanje večjih razdalji, poleg opornice bolniki nosijo tudi ortopedske čevlje. Mišice so pri osebah po možganski kapi redko poškodovane, težava pa je v tem, da čez čas postanejo šibke zaradi neaktivnosti.

 

Fizioterapija je za težave s padajočim stopalom pri osebah po možganski kapi edina metoda, s katero si lahko povečate možnosti, da bo vaše padajoče stopalo po tem, ko vas je zadela kap, spet funkcioniralo. Padajoče stopalo se pri vseh osebah ne rehabilitira na enak način. Razlog za to je, da vsakega posameznika ni zadela enako močna možganska kap in posledično nima enako velikih težav s padajočim stopalom.

Fizioterapija in z njo rehabilitacija padajočega stopala ima pri osebah opravlja več nalog, ki niso nujno omejene na padajoče stopalo stimulirati mišice in živce,
okrepiti mišice, ki dvigujejo stopalo in ponovno vzpostaviti čim več povezav med možgani in telesom. Dokler imate stopalo popolnoma paralizirano, so poleg vaj v sklopu fizioterapije po tem, ko vas je zadela kap, za vas koristne tudi električne stimulacije. Ko se stopalo lahko aktivno privzdiguje, pa so vaje veliko pomembnejše, saj poleg krepitve mišic spodbujajo povezave med glavo in stopalom, česar električne stimulacije ne počno.

Velikokrat je rehabilitacija stopala pri osebah, ki jih je zadela možganska kap, zelo zahtevna. Zato je zelo pomembno, da dobite izkušenega fizioterapevta, ki vas bo vodil skozi celotno rehabilitacijo. Tako bo verjetnost, da svoje padajoče stopalo res rehabilitirate, največja.

Zmanjšan mišični tonus

Možganska kap običajno prizadene le eno stran telesa. Če poškoduje levo polovico možganov, je prizadeta desna stran telesa in obratno. Do tega pride zaradi prekinitve dotoka kisika do možganov, pri čemer se poškodujejo sinaptične oziroma živčne povezave, ki gibalni center možganov povezujejo z mišicami.

Zaradi sinaptičnih poškodb je takoj po možganski kapi vsako hoteno gibanje zelo oteženo, kar imenujemo flakcidnost. Gre za vrsto pereze (delna omrtvelost ali ohromitev) oziroma paralizo (popolna ohromitev). Možganska kap povzroči tako imenovano ohlapno ali flakcidno parezo (lat. paresis flaccida), ki povzroči, da oseba ene strani telesa skorajda ne čuti oziroma v njej čuti le mravljince in bolečino. Zaradi tega polovice telesa tudi ne more nadzorovano premakniti. Takoj po možganski kapi torej nastopi praktično popolna nezmožnost hotenega gibanja na eni strani telesa, pri čemer se posledice od osebe do osebe lahko močno razlikujejo.  Če mišic ne uporabljamo, te postanejo vedno šibkejše, zato je fizioterapija za okrevanje bistvenega pomena.

Posledica prekinjenih sinaptičnih povezav je tudi mišični tonus ali hipotonija. Vse to povzroči težave z motoriko in gibanjem, zaradi česar ima oseba, ki je utrpela možgansko kap, občutek, da nima nobenega nadzora nad svojim telesom. Fizioterapija in različne gibalne vaje so zato nujen in zelo pomemben del okrevanja. Poleg šibkosti v mišicah in oteženega gibanja hipotonija povzroča okorelost in predstavlja nevarnost za pojav ostalih poškodb. Pojavijo se težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, kar lahko vodi v popolno neokretnost.

Možganski edem

Možganska kap in možganski edem se lahko pojavita na posameznih mestih ali prizadenejo celotne možgane. V začetni fazi se začne zviševati intrarenalni pritisk v lobanji. Ta lahko prepreči pretok krvi po možganih, kar vodi v pomanjkanje kisika in hranil v možganih. Oteklina lahko tudi drugim tekočinam prepreči, da bi odtekale iz možganov, kar pritisk v glavi le še dodatno povečuje.

Posledica so lahko poškodbe možganov ali celo smrt. Najpogostejši simptomi so glavobol, otrdel vrat, slabost, bruhanje, vrtoglavica, težave s spominom, težave z ravnotežjem in govorjenjem, izguba zavesti, nepravilno dihanje, poslabšanje vida … Tako ishemična kot tudi hemoragična možganska kap lahko povzročita nastanek možganskega edema. Diagnozo postavi specialist, pri čemer se za diagnostiko uporabljajo CT glave, MRI, pregled glave in vratu, nevrološki pregled … Glavni cilj zdravljenja po diagnozah možganskih kapi in možganskih edem je hitro ukrepanje za zagotovitev zadostne količine kisika in krvi v zdravih delih možganov. Poleg zdravljenja z zdravili, ki preprečujejo nastanek strdkov in oteklin, se izvaja terapija s kisikom in intravenozni vnos tekočine. V redkih primerih se specialisti odločijo za nižanje telesne temperature ali operacijo, kjer se odstrani del lobanje za sprostitev pritiska ali izreže poškodovana arterija.

Želite zmanjšati negativne posledice, ki jih je povzročila možganska kap?
Naši izkušeni fizioterapevti vam bodo z veseljem pomagali in skupaj z vami sestavili načrt rehabilitacije!

Možganska kap – okrevanje

 

Okrevanje po možganski kapi in uspešnost rehabilitacije

Po možganski kapi določen del možganov odmre. To se lahko zgodi kjer koli v možganih, zato simptomi niso enako izraženi. Ker je obseg odmrlega tkiva različno velik, so posledično prizadeti različni deli možganov, v večjem ali manjšem obsegu. Temu primerno je potrebno prilagoditi tudi okrevanje. Okrevanju v bolnišnici sledi ocena stanja ter priprava pacienta na odhod domov. Po postavitvi ciljev zdravljenja se začne aktivno izvajanje pasivnih vaj ter spodbujanje obolelega, naj v svoje dnevno življenje vključuje tudi prizadeto stran telesa. Rehabilitacija se izvaja v sodelovanju z izkušenim fizioterapevtom in zdravnikom. Pomoč svojcev je nepogrešljiva komponenta zdravljenja, saj lahko njihova prisotnost opazno pospeši okrevanje.

Koliko si bo tisti, ki ga je zadela možganska kap, opomogel, je mogoče napovedati že po treh do devetih dneh. V tem času lahko z več kot 75-odstotno natančnostjo napovemo, kako uspešno bo okrevanje po možganski kapi. To pomeni, da posameznik v 75 % lahko doseže zanj predvideno raven rehabilitacije, vsekakor dodatne terapije na domu in obiski fizioterapevta dodatno prispevajo k izboljšanju stanja. Rehabilitacija na domu predstavlja dobro možnost, če še nimate zagotovljenega mesta v rehabilitacijskem centru Soča ali Izlake.

 

 

Kako dolgo poteka okrevanje po možganski kapi?

Okrevanje po možganski kapi lahko poteka različno dolgo. Dejstvo, ki nam daje manevrski prostor, je, da še vedno ne vemo vsega o tem, kako možgani nadomestijo škodo, ki jo je povzročila možganska kap. V nekaterih primerih so lahko možganske celice začasno poškodovane, a so žive in sčasoma spet bolj ali manj normalno delujejo. V drugih primerih lahko možgani reorganizirajo svoje lastno delovanje. Včasih kak predel možganov prevzame vlogo predela, ki je poškodovan, ali pride do izboljšanj, ki jih še ni mogoče razložiti. Najbolje je, da rehabilitacija traja, vse dokler se vaše stanje še izboljšuje. To je v večini primerov več kot leto dni. Veliko klientov pa tudi po zaključku rehabilitacije še sodeluje s svojim fizioterapevtom, da stanje kakršnega so dosegli, lažje ohranjajo.

 

 

 

Kaj vpliva na uspešnost okrevanja po možganski kapi?

Na okrevanje po možganski kapi vpliva veliko različnih dejavnikov:

  1. Vrste možganske kapi: možganska kap zaradi strdka zahteva več časa za vrnitev vitalnih telesnih funkcij,
  2. Obseg prizadetosti: okrevanje večje površine prizadetega tkiva je počasnejše,
  3. Starost: mlajši in fizično dobro pripravljeni bolniki hitreje okrevajo in imajo boljše napovedi za ozdravitev,
  4. Prisotnost pridruženih bolezni,
  5. Trdoživost in želja posameznika po ozdravitvi: tisti, ki težje prenašajo psihološke obremenitve in so posledično manj motivirani, bodo za okrevanju potrebovali več časa in spodbude,
  6. Od finančnih zmožnosti klienta: dodatna terapija zahteva večji finančni vložek, zato si je ne morejo privoščiti vsi oboleli.

 

 

Kaj se zgodi, če se klient, ki ga je prizadela možganska kap, ne rehabilitira?

Veliko dejavnikov vpliva na okrevanje po možganski kapi. Pomembno je, da se dogodek sprejme kot nekaj, kar se je zgodilo in česar ni mogoče spremeniti. Verjetno nikoli ne bo, kot je bilo, vendar pa se lahko naredi vse, da bo življenje tistega, ki ga je prizadela nesreča, in svojcev čim bolj kakovostno, saj imajo tako vsi največ od tega.

Če klient, obleži in se z njim ne izvaja nobenih vaj, se velikokrat pojavi visok tonus, ki zatrdi sklepe. Prizadeto koleno in roka se pokrčita, kar je boleče in neudobno. Nega je veliko težja, kot če bi klient pri negi lahko pomagal ali pa jo celo opravil sam. Stroški postanejo višji, ne glede na to, ali je klient v domu upokojencev ali doma. Na koncu najbolj, tako fizično kot psihično ter finančno, trpijo klient in svojci.

 

 

Kako dolgo traja okrevanje po možganski kapi?

Ko vas zadene možganska kap, ste običajno maksimalno prizadeti. Od tiste točke pa navadno ne gre več na slabše. V veliko primerih se funkcije hitreje ali počasneje do neke točke povrnejo v letu dni. Včasih v letu in pol. Ko je to obdobje mimo, pa se nič ne bo več izboljšalo samo od sebe. Okrevanje po možganski kapi traja vsaj eno leto, zato morate v tem obdobju narediti čim več za rehabilitacijo. Na ta način spodbujate telo in možgane, da usposobi čim več mišic in funkcij, ki so bile prizadete. Ko je to obdobje mimo, lahko z rehabilitacijo mirno nadaljujemo: z vajami razvijamo mišično motoriko, vzdržljivosti, kondicijo itd. Posledično se bo vaše fizično stanje še naprej izboljševalo.

 

 

Zakaj okrevanja po možganski kapi ni priporočljivo prekiniti ped iztekom enega leta?

Če je rehabilitacija klienta, ki ga je zadela možganska kap, predčasno prekinjena, težave postajajo vedno hujše. Večina klientov zmotno misli, da so dosegli stopnjo fizične pripravljenosti, ki so jo imeli pred možgansko kapjo. Potrebno se je zavedati, da je okrevanje dolgotrajen proces, kjer se mišični tonus vrača počasi. Vsaka terapija je prilagojena posamezniku, če je okrevanje predčasno prekinjeno. Kot primer vzemimo klienta, ki si je s terapijami in rednimi vajami vrnil gibljivost do te stopnje, da se lahko po stanovanju s pomočjo bergle premika samostojno. V primeru, da bi klient z rehabilitacijo nadaljeval, obstaja velika verjetnost, da bi hojo izboljšal do te stopnje, da bi se lahko premikal tudi brez pomagal. Vztrajnost se vsekakor izplača, saj se po naših izkušnjah, kakovost življenja za marsikoga povrne na stanje pred kapjo, če rehabilitacijo zaključi v predvidenem času.

Kaj se zgodi, če rehabilitacijo predčasno prekinete in živite naprej »normalno« življenje?

Ker se lahko gibljete po omejenem prostoru, pomeni, da bo vaše telo sčasoma opešalo. Zaradi  neaktivnosti in neizvajanja vaj boste pri hoji manj suvereni, s tem pa bodo možnosti poškodb in zlomom večje. Pri hoji se boste začeli zanašati na različne pripomočke, kot so bergle, palice in hodulje. Vaše gibanje bo postalo še bolj omejeno, sčasoma se zaradi fizične oslabelosti pojavijo bolečine v prizadetem delu telesa in v hrbtenici. Zaradi oslabelosti in slabega ravnotežja prej ali slej pride do padca, takrat se v vas naseli strah pred vsakim premikanjem na prostem. Postanete nepokretni, kar za sabo potegne veliko stvari, od depresij, obremenitev svojcev, povečanja finančnih izdatkov itd. Idealno je, če okrevanje po možganski kapi poteka neprekinjeno vsaj eno leto. Če se do prvega leta še niste dokončno rehabilitirali, lahko okrevanje po možganski kapi nadaljujete oziroma kadar koli vnovič vzpostavite. K nam prihajajo klienti tudi po 10 ali 20 letih, odkar jih je zadela kap.

Naj bo vaše okrevanje po možganski kapi še hitrejše.
Zaupajte vrhunskim terapevtom in si povrnite moči.

Fizioterapija na domu Therapia, d. o. o.

V našem podjetju imamo največ izkušenj z rehabilitacijo na domu klientov, ki uporabljajo hoduljo.

 

  • Na domu rehabilitiramo največje število klientov, kar pomeni, da smo rehabilitirali že zelo veliko klientov s podobnimi težavami, kot je vaša.
  • Kliente izključno na domu rehabilitiramo najdlje, saj smo najstarejše tovrstno fizioterapevtsko podjetje, ki deluje v Sloveniji.
  • V našem podjetju Therapia, d. o. o., kliente na domu rehabilitira največ diplomiranih fizioterapevtov.
  • Vsi imamo diplomo iz fizioterapije.
  • Vsi fizioterapevti v našem podjetju med sabo redno in sistematično izmenjujemo znanje in izkušnje, zato imamo veliko znanja in izkušenj z ljudmi, ki uporabljate hodulje, pa bi radi hodili brez njih.
  • Imamo tako veliko klientov, ki jih rehabilitiramo, da smo zanje razvili lastno fizioterapevtsko metodo, ki je uspešna v 97 odstotkih primerov, ki jih prevzamemo.

Možganska kap – rehabilitacija

Kot smo že omenili, možganska kap nastopi zaradi strdka ali krvavitve, od česar je odvisna tudi prizadetost možganskih centrov. Od tega je odvisna tudi rehabilitacija, ki se razlikuje glede na:

  • to, katere funkcije je kap prizadela in v kakšnem obsegu,
  • to, za kakšno vrsto kapi gre,
  • Starost prizadetega in pridružene bolezni in dodatne terapije,
  • Psihofizično stanje prizadetega.

Po opravljenem zdravljenju bolnik rehabilitacijo nadaljuje doma, v domu starejših občanov ali v rehabilitacijskem centru. Starejši ljudje, ki so bili prizadeti do te stopnje, da postanejo nepokretni, po navadi na prosto v domu starejših občanov čakajo v negovalni bolnišnici. Največkrat pa tiste, ki jih je zadela možganska kap, pošljejo iz bolnišnice domov, v toplice ali rehabilitacijski center, kjer se izvaja rehabilitacija po možganski kapi. Velikokrat bolnika najprej pošljejo domov, nato pa gre v rehabilitacijski center, kot je rehabilitacijski center Soča. Če ga tam ne morejo sprejeti, se rehabilitacija po možganski kapi navadno nadaljuje v toplicah ali v domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski Izlake. Pogosto klienti najamejo tudi fizioterapijo na domu, s katero se rehabilitacija po možganski kapi nadaljuje tudi doma.

Kdo vse skrbi za to, da je rehabilitacija po možganski kapi uspešna?

Rehabilitacija po možganski kapi poteka na različnih ravneh in z različnimi strokovnjaki. Zdravniki in medinsko osebje so vključeni že pri okrevanju v bolnišnici. Včasih so pri osebi, ki jo je zadela kap, potrebne tudi operacije ali drugi posegi. Fizioterapevti imajo nalogo kliente naučiti lepše hoje, kar pri tistih, pri katerih rehabilitacija po možganski kapi poteka od nepokretnosti, nezaznavanja prizadete polovice telesa, nečutenja prizadete strani telesa itd., ni lahka naloga. Delovni terapevti se ukvarjajo s funkcijskimi dejavnostmi, hranjenjem, pitjem, oblačenjem itd. Logopedi se v glavnem ukvarjajo s težavami pri govoru in požiranju. Psihiatri in psihologi rešujejo duševno stisko osebe, ki jo je prizadela možganska kap. Specialisti ortopedskega inženiringa izdelajo primerne opornice.

Rehabilitacija po možganski kapi je zelo usmerjena, hkrati pa se različna področja med seboj zelo povezujejo. Velikokrat se klienti obrnejo le na dobrega fizioterapevta, ki izvaja fizioterapijo na domu in jih vodi čez celoten proces. Klienta terapevt fizično rehabilitira do točke, da je sprejet v rehabilitacijski center Soča, mu razloži, kakšno finančno pomoč lahko dobi od države in kam se lahko obrne v primeru drugih težav.

Možganska kap in vračanje v domače okolje

Ko se terapije v rehabilitacijskem centru končajo, to za nekatere pomeni konec rehabilitacije, za druge pa le nadaljevanje. Tako se za tiste, ki si sami organizirajo nadaljevanje rehabilitacije po možganski kapi, zadnja največkrat nadaljuje v domačem okolju, kjer jih obiskuje fizioterapevt, ki izvaja fizioterapijo na domu. Ta klienta po korakih še naprej rehabilitira do njegovega optimuma in poskrbi za izboljšanje fizične moči, kondicije, vzdržljivosti in fizičnih sposobnosti. Ko se stanje klienta, ki ga je zadela možganska kap, izboljšuje, potrebuje manj pripomočkov in opornic za hojo. Izkušen fizioterapevt primerno zmanjšuje njihovo količino in ga, če potrebuje drugačne opornice, napoti na primeren kraj, da jih dobi. Izboljšanje fizičnega stanja vpliva tudi na funkcijske dejavnosti klienta, saj jih zmore vedno več, manj ima psiholoških težav, vedno bolj ga navdaja optimizem itd.

Možganska kap in rehabilitacija po njej

Na okrevanje funkcij, ki so bile prizadete, vpliva zelo veliko stvari. Zato je pomembno, da rehabilitacija po možganski kapi poteka pri izkušenem diplomiranem fizioterapevtu in drugih izkušenih strokovnjakih, ki imajo za sabo uspešno rehabilitiranih veliko takšnih pacientov, kot ste vi. Možganska kap je najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne invalidnosti. Če naštejemo le nekaj resnejših posledic slabo zdravljene možganske kapi: dolgotrajna prizadetost, zmanjšanje socialnega delovanja, dolgotrajno povečani stroški nege, obremenitev svojcev, zmanjšana produktivnost, prezgodnja smrt. Prav tako je uspešnost zdravljenja odvisna od ciljev posameznika, ki jih želijo doseči z rehabilitacijo: nekateri bi se radi vrnili na delo, drugi bi radi nadaljevali z aktivnim življenjskim slogom, številni posamezniki po bolezni postanejo večji pesimisti, drugim se prioritete popolnoma spremenijo.  Nekateri imajo dovolj denarja za nego, pripomočke in drugo, kar morajo plačati sami, zato da je rehabilitacija po možganski kapi uspešna, drugi pa ne. Zato je zelo pomembno, da imate terapevta, ki bo znal uslišati vaše želje in potrebe ter bo dovolj izkušen, da jih bo znal tudi uresničiti.

Terapevt, ki mu lahko 100 % zaupate

Rehabilitacija po možganski kapi z našim diplomiranim fizioterapevtom, certificiranim za našo metodo rehabilitacije klientov, ki so bili prizadeti, poskrbi za natančno izpeljano rehabilitacijsko terapijo, pri tem pa upošteva vse bolezni, težave, operacije in zdravila, ki jih jemljete. Izurjen terapevt bo ublažil bolečine v sklepih, ki se velikokrat pojavijo več mesecev po možganski kapi in spremlja mišični tonus. Rehabilitacija po možganski kapi se tako izvaja po uveljavljeni metodi, kar je naše jamstvo, da se bomo posvetili vsakemu delu telesa, ki ga je možganska kap prizadela. Pod budnim očesom strokovnjaka boste opozorjeni na morebitne napake, ki jih med izvajanjem vaj delate, zaradi česar bi bila rehabilitacija po možganski kapi po nepotrebnem daljša. V Sloveniji primanjkuje ustanov in enot za ljudi, ki so bili prizadeti. Če bi želeli pomagati vsem, ki jih kaj takšnega prizadene, bi potrebovali vsaj še dva centra z od 100 do 130 posteljami. Za res kakovostno oskrbo in odpravljanje težav, ki jih povzroči možganska kap, pa bi morali organizirati fizioterapijo na domu. To se še dolgo ne bo zgodilo, zato si morajo pacienti poleg terapije, ki jo dobijo z javnim zdravstvom, organizirati še lastno samoplačniško rehabilitacijo, če želijo optimalno rehabilitirati vse funkcije.

Najboljša izbira je fizioterapija na domu

V splošnih ambulantah imajo po navadi manj bolnikov, pri katerih se izvaja dolgoročna rehabilitacija po možganski kapi. Posledično imajo terapevti manj izkušenj z rehabilitacijo takih posameznikov. Fizioterapevt na domu vas lahko nauči funkcionirati v svojem okolju, čemur je tudi namenjena ta vrsta rehabilitacije po možganski kapi. Svojci bodo razbremenjeni, saj pacienta na terapije ne bo potrebno voziti vsak teden, ampak bodo terapije v celoti potekale doma. Na žalost na mesto možganske kapi in posledice, ki jih ta prinaša, ne moremo vplivati. Vendar lahko z veliko volje in dobro zasnovano terapijo rehabilitacije za svoje stanje veliko naredi bolnik sam, vendar je potrebno s terapijami začeti čimprej in predvsem vztrajati pri izvajanju vaj. Če se stopnja težavnosti vaj dviguje prehitro, lahko preobremenjenost povzroči še dodatne poškodbe. Izkušenega fizioterapevta za izvajanje fizioterapije na domu je treba imeti tudi zato, ker imajo ljudje poleg težav, ki jih je povzročila možganska kap, še druge težave, kot so: Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, mišična distrofija, kronične in nevrološke bolečine, demenca, Huntingtonova bolezen … Prav tako imajo lahko oboleli pred kapjo degenerativne spremembe na hrbtenici, trpijo za obrabo kolka, prebolevajo raka, zlom trpijo za depresijo …

Kdaj pride v poštev fizioterapija na domu?

Ko nastopi možganska kap, se mora rehabilitacija začeti čimprej. Ta namreč prizadene številne funkcije in oteži samostojno življenje. Težava je, da se klientu funkcije, vračajo dobro leto, včasih tudi leto in pol. Dobro bi bilo, da bi rehabilitacija po možganski kapi trajala vsaj toliko časa, vendar v javnem zdravstvu žal ni tako. Poleg tega je naš zdravstveni sistem zasnovan tako, da je rehabilitacija po možganski kapi namenjena predvsem mlajšim in perspektivnejšim posameznikom, ki dobijo več možnosti zanjo kot tisti, za katere ocenijo, da so bili prizadeti tako zelo, da so zaradi nje neperspektivni, ali so starejši. Prav zaradi tega se mora veliko ljudi, ki želijo, da bi bila rehabilitacija po možganski kapi optimalna, zateči k fizioterapiji na domu. Fizioterapija na domu je primerna za vse, ki jih je prizadela možganska kap. Primerna je tudi za tiste s hudimi posledicami, da so v preslabi formi, da bi bili sprejeti v rehabilitacijski center Soča. Takšne kliente rehabilitiramo do stanja, da jih sprejmejo v omenjeno ustanovo. Drugi klienti, ki so bili prizadeti, se za fizioterapijo na domu odločijo, ko se vrnejo iz toplic, doma starejših občanov Izlake ali rehabilitacijskega centra Soča, da bi se v domačem okolju popolnoma rehabilitirali.

Je vaš cilj rehabilitacija po možganski kapi?
Naročite se na neobvezujoč fizioterapevtski pregled in izkoristite svoj celoten potencial zdravljenja.

Zakaj izbrati naše podjetje Therapia, d.o.o.?

  • Smo najstarejše slovensko podjetje na področju fizioterapije na domu;
  • Našo ekipo sestavljajo vrhunski diplomirani fizioterapevti, ki izvajajo samo fizioterapijo na domu;
  • Podjetje zaposluje največje število diplomiranih fizioterapevtov, ki rehabilitirajo kliente na domu;
  • Stalno izpopolnjevanje znanja naših strokovnjakov in izmenjava izkušenj z ostalimi terapevti po svetu;
  • Edini v Sloveniji pri delu uporabljamo preizkušene metode, prav tako smo razvili svojo zelo učinkovito fizioterapevtsko metodo, s katero se pri nas izvaja rehabilitacija po možganski kapi, z njo pa pri nas uspešno okreva kar 97 odstotkov klientov, ki jih prevzamemo.