Parkinsonizem plus
Parkinsonizem plus (atipična Parkinsonova bolezen) je skupno poimenovanje za različne nevrodegenerativne sindrome. Parkinsonizem plus predstavlja še posebej velik izziv pri zdravljenju, zato je pomoč fizioterapevta v mnogih primerih zelo dobrodošla. Deli se več podtipov oziroma sindromov. Vsi sindromi, ki sodijo v to kategorijo, so precej redkejši od Parkinsonove bolezni, pa vendarle so nekateri pogostejši od drugih. Tako lahko govorimo o štirih najbolj tipičnih sindromih, ki predstavljajo tako imenovani parkinsonizem plus, in sicer so to (glede na pogostost pojavljanja, od najpogostejšega do najredkejšega): demenca z Lewyjevimi telesci, multipla sistemska atrofija, progresivna supranuklearna paraliza, kortikobazalna degeneracija. V mnogih primerih je vsaj na začetku parkinsonizem plus – oziroma eden izmed sindromov, ki sodijo v to skupino – diagnosticiran kot Parkinsonova bolezen. To je povezano z že omenjenim dejstvom, da obstaja kar nekaj skupnih simptomov (tresavica, upočasnitev gibov, okorelost …). Med najpomembnejše razlikovalne značilnosti sindromov, ki sodijo med parkinsonizem plus, prištevamo: sočasno prizadetost obeh strani telesa, propadanje dopaminskih receptorjev hitrejše napredovanje bolezni, težje zdravljenje oziroma lajšanje simptomov.
Specifični simptomi bolezni, ki se prištevajo med parkinsonizem plus
Čeprav obstajajo med njimi določene sorodnosti, vseh sindromov, ki so razumljeni kot parkinsonizem plus, ne moremo preprosto enačiti. Za vsakega izmed njih je namreč značilna nekoliko drugačna kombinacija simptomov:
PROGRESIVNA SUPRANUKLEARNA PARALIZA: Poleg težav s premikanjem in ravnotežjem, se lahko pojavijo tudi težave s požiranjem, govorom in pogostim spreminjanjem razpoloženja.
DEMENCA Z LEWYJEVIMI TELESCI: Sindrom pogosto močno prizadene sposobnost mišljenja, koncentracije in izražanja ter bolnikov spomin. Bolniki lahko doživljajo tudi različne oblike halucinacij.
MULTIPLA SISTEMSKA ATROFIJA: Zaradi negativnega vpliva na vegetativno živčevje multipla sistemska atrofija pogosto povzroča prebavne težave, kot je na primer zaprtje in urinska inkontinenca.
KORTIKOBAZALNA DEGENERACIJA: Gre za še posebej redko bolezen, katere simptomi močno spominjajo na Parkinsonovo bolezen – tudi v tem, da sprva večkrat prizadenejo le eno stran telesa. Poleg oteženega gibanja, slabšega ravnotežja, močne tresavice ipd. pa je za kortikobazalno degeneracijo značilno tudi pešanje vida in govornih sposobnosti ter oteženo požiranje.
Levodopa – zdravilo, ki je pomembno pri iskanju diagnoze
Za to, da pridete do ustrezne diagnoze, je potrebna obravnava pri nevrologu, ki zajema različne teste in preiskave. Poleg klasičnega pregleda to običajno pomeni še slikanje možganov s pomočjo različnih tipov tehnologije in analizo vzorca krvi. Če nevrolog sumi, da bi bila lahko za težave, s katerimi se spopadate, kriva Parkinsonova bolezen, vam bo najverjetneje predpisal zdravilo oziroma zdravilno učinkovino, imenovano levodopa. V primeru, da ne pride do odziva, pa se začne običajno raziskovati, ali bi bil lahko razlog parkinsonizem plus – oziroma ena izmed bolezni, ki jih uvrščamo v to skupino. Levodopa se lahko namreč v možganih pretvori v dopamin, a le pod pogojem, da dopaminski receptorji niso poškodovani.
