Parkinsonizem plus

PARKINSONIZEM PLUS

Parkinsonizem plus je skupno poimenovanje za različne nevrodegenerativne sindrome. Ti sindromi so po eni strani podobni Parkinsonovi bolezni, vendar pa obstajajo po drugi strani tudi pomembne razlike med boleznimi, ki jih uvrščamo med parkinsonizem plus, in med Parkinsonovo boleznijo. Parkinsonizem plus predstavlja še posebej velik izziv pri zdravljenju, zato je pomoč fizioterapevta v mnogih primerih zelo dobrodošla.

Kateri so najbolj razširjeni sindromi, ki sodijo med parkinsonizem plus?

Atipična Parkinsonova bolezen – kar je drugo ime za parkinsonizem plus – se deli na več podtipov oziroma sindromov. Vsi sindromi, ki sodijo v to kategorijo, so precej redkejši od Parkinsonove bolezni, pa vendarle so nekateri pogostejši od drugih. Tako lahko govorimo o štirih najbolj tipičnih sindromih, ki predstavljajo tako imenovani parkinsonizem plus, in sicer so to (glede na pogostost pojavljanja, od najpogostejšega do najredkejšega):

  1. demenca z Lewyjevimi telesci,
  2. multipla sistemska atrofija,
  3. progresivna supranuklearna paraliza,
  4. kortikobazalna degeneracija.

Parkinsonizem plus je povezan z nezadostno tvorbo dopamina v možganih

Podobno kot na Parkinsonovo bolezen tudi na parkinsonizem plus vpliva dopamin. Gre za snov, ki se sintetizira v naših možganih in ki ima pomembno vlogo pri delovanju našega mišično-skeletnega sistema oziroma pri naši sposobnosti gibanja. Zmanjšana oziroma ovirana tvorba dopamina, kar je ena glavnih značilnosti, ki družijo parkinsonizem plus in Parkinsonovo bolezen, tako pogosto privede do občutnega zmanjšanja mobilnosti.

Parkinsonova bolezen in parkinsonizem plus – katere so skupne značilnosti?

V mnogih primerih je vsaj na začetku parkinsonizem plus – oziroma eden izmed sindromov, ki sodijo v to skupino – diagnosticiran kot Parkinsonova bolezen. To je povezano z že omenjenim dejstvom, da obstaja kar nekaj skupnih simptomov. Najpogostejši simptomi, ki pogosto spremljajo tako Parkinsonovo bolezen kot parkinsonizem plus, so:

  • tresavica,
  • upočasnitev gibov oziroma nezmožnost izvajanja hitrih gibov,
  • težave z ravnotežjem,
  • okorelost sklepov in mišic.

Kaj ločuje parkinsonizem plus in Parkinsonovo bolezen?

Kljub mnogim sorodnostim pa vendarle obstajajo tudi pomembne razlike, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali gre za Parkinsonovo bolezen ali parkinsonizem plus. Med najpomembnejše razlikovalne značilnosti sindromov, ki sodijo med parkinsonizem plus, prištevamo:

  • sočasno prizadetost obeh strani telesa (medtem ko Parkinsonova bolezen praviloma najprej prizadene zgolj eno stran telesa, pa je za parkinsonizem plus značilno, da se simptomi pojavijo na obeh straneh telesa hkrati),
  • propadanje dopaminskih receptorjev (pri Parkinsonovi bolezni sicer propadajo nevroni, ki sodelujejo pri tvorbi dopamina, vendar pa bolezen načeloma ne povzroči odmiranja dopaminskih receptorjev, kar omogoča več možnosti zdravljenja kot pri sindromih, ki sodijo med parkinsonizem plus),
  • hitrejše napredovanje bolezni (v primerjavi s Parkinsonovo boleznijo je zato pričakovana življenjska doba običajno krajša),
  • težje zdravljenje oziroma lajšanje simptomov (težava je predvsem neodzivnost bolnikov na učinkovino, imenovano levodopa, ki se običajno uporablja pri Parkinsonovi bolezni).

Specifični simptomi bolezni, ki se prištevajo med parkinsonizem plus

Čeprav obstajajo med njimi določene sorodnosti, vseh sindromov, ki so razumljeni kot parkinsonizem plus, ne moremo preprosto enačiti. Za vsakega izmed njih je namreč značilna nekoliko drugačna kombinacija simptomov:

  • PROGRESIVNA SUPRANUKLEARNA PARALIZA: Poleg težav s premikanjem in ravnotežjem, kar je tudi glavna skupna značilnost s Parkinsonovo boleznijo in kar v mnogih primerih privede do pogostih padcev, je za ta sindrom značilno tudi oteženo premikanje oziroma kontroliranja oči. Pojavijo se lahko tudi težave s požiranjem, govorom in pogostim spreminjanjem razpoloženja. Po drugi strani pa je za progresivno supranuklearno paralizo manj značilna tresavica.
  • DEMENCA Z LEWYJEVIMI TELESCI: Sindrom pogosto močno prizadene sposobnost mišljenja, koncentracije in izražanja ter bolnikov spomin. Bolniki lahko doživljajo tudi različne oblike halucinacij.
  • MULTIPLA SISTEMSKA ATROFIJA: Zaradi negativnega vpliva na vegetativno živčevje multipla sistemska atrofija pogosto povzroča prebavne težave, kot je na primer zaprtje. Za bolezen je obenem značilna urinska inkontinenca. Prisotni pa so lahko tudi znaki, ki so značilni za večino sindromov, uvrščenih med parkinsonizem plus. S tem imamo v mislih težave, kot sta moteno ravnotežje in tresavica.
  • KORTIKOBAZALNA DEGENERACIJA: Gre za še posebej redko bolezen, katere simptomi močno spominjajo na Parkinsonovo bolezen – tudi v tem, da sprva večkrat prizadenejo le eno stran telesa. Poleg oteženega gibanja, slabšega ravnotežja, močne tresavice ipd. pa je za kortikobazalno degeneracijo značilno tudi pešanje vida in govornih sposobnosti ter oteženo požiranje.

Levodopa – zdravilo, ki je pomembno pri iskanju diagnoze

Za to, da pridete do ustrezne diagnoze, je potrebna obravnava pri nevrologu, ki zajema različne teste in preiskave. Poleg klasičnega pregleda to običajno pomeni še slikanje možganov s pomočjo različnih tipov tehnologije in analizo vzorca krvi. Če nevrolog sumi, da bi bila lahko za težave, s katerimi se spopadate, kriva Parkinsonova bolezen, vam bo najverjetneje predpisal zdravilo oziroma zdravilno učinkovino, imenovano levodopa. V primeru, da ne pride do odziva, pa se začne običajno raziskovati, ali bi bil lahko razlog parkinsonizem plus – oziroma ena izmed bolezni, ki jih uvrščamo v to skupino. Levodopa se lahko namreč v možganih pretvori v dopamin, a le pod pogojem, da dopaminski receptorji niso poškodovani.

Parkinsonizem plus in fizioterapija

Kakšne pa so možnosti zdravljenja po tem, ko je diagnoza parkinsonizem plus potrjena? Možno je izključno simptomatsko zdravljenje, saj žal še ni bilo razvito učinkovito zdravilo, s katerim bi bilo mogoče odpraviti sam vzrok bolezni. Kot je bilo razloženo zgoraj, so zdravniki precej omejeni tudi pri izbiri zdravil za lajšanje simptomov, saj pristop, ki je možen pri Parkinsonovi bolezni – torej »umetno« spodbujanje nastajanja dopamina v možganih – tu ne pride v poštev. Kljub temu se lahko pri posameznih sindromih oziroma boleznih uporabijo določena zdravila, ki pomagajo pri ublažitvi simptomov. Med takšna zdravila na primer sodijo zaviralci holinesteraze, ki se včasih uporabijo pri demenci z Lewyjevimi telesci. Pomembno vlogo pri spopadanju z boleznimi, ki spadajo v kategorijo parkinsonizem plus, pa ima tudi fizioterapija. Ta lahko med drugim:

  • ublažitvi bolečine v kolku,
  • izboljšanju gibljivosti (to vključuje tako kvantiteto kot kvaliteto možnih gibov),
  • lažjem izvajanju vsakodnevnih opravil,
  • preprečevanju tveganja za ponovne zaplete v prihodnje,
  • zmanjševanju verjetnosti za to, da bo potrebna večja operacija kolka.

Če imate diagnozo parkinsonizem plus in bi se zato radi naročili na naš brezplačen neobvezujoč fizioterapevtski pregled ali če imate za nas kakšno vprašanje, kliknite povezavo pod tem člankom.