Therapia d.o.o.

Parkinsonova bolezen je izraz, ki se pogosto uporablja tudi za parkinsonizem. Beseda parkinsonizem pa se uporablja za opisovanje znakov in simptomov, ki jih povzroča tudi Parkinsonova bolezen. To so počasnost (bradikinezija), okorelost (rigidnost), tremor in motnje ravnotežja (posturalne motnje). Stanja, ki sama po sebi niso Parkinsonova bolezen, imajo lahko enega ali več simptomov, ki so značilni Parkinsonovo bolezen.

Idiopatska Parkinsonova bolezen je najpogostejša oblika parkinsonizma. Vendar pa ima približno 15 odstotkov ljudi simptome, ki kažejo na to, da se je pri posamezniku razvila Parkinsonova bolezen, ena številnih bolezni, ki se označujejo kot netipične motnje parkinsonizma. Tovrstna stanja je običajno težje obravnavati kot Parkinsonovo bolezen in vključujejo:

Multipla sistemska atrofija (MSA)

  • Multipla sistemska atrofija je izraz, ki zajema več nevrodegenerativnih motenj, pri katerih oslabi en ali več sistemov v telesu.
  • Podobni sindromi vključujejo: Shy-Dragerjev sindrom, striatonigralno degeneracijo in olivopontocerebelarno atrofijo.
  • Povprečna starost, pri kateri se omenjeno bolezensko stanje pojavlja, je sredina 50. let.
  • Leta 2007 je bila predlagana nova klasifikacija z dvema glavnima podvrstama:
    ® MSA-P (podobno SND), kjer prevladuje parkinsonizem;
    ® MSA-C, kjer prevladuje cerebelarna ataksija (neusklajenost gibov).
  • Simptomi multiple sistemske atrofije vključujejo: neusklajenost gibov (ataksija), disfunkcijo v avtonomnem živčnem sistemu, ki samodejno nadzoruje tako krvni tlak kot tudi funkcijo mehurja. To se pojavlja ob spremenljivih stopnjah parkinsonizma, skupaj s simptomi, kot so počasnost, togost in neravnovesje.
  • Na začetku se multipla sistemska atrofija in Parkinsonova bolezen morda težko razlikujeta. Mogoče zaradi hitrega napredovanja bolezni, slabega odziva na običajna zdravila za Parkinsonovo bolezen in razvoja drugih simptomov poleg parkinsonizma.
  • Diagnoza multipla sistemska atrofija temelji na kliničnih značilnostih. Poseben test, ki zagotavlja dokončno diagnozo, ne obstaja.
  • Za multiplo sistemsko atrofijo ni posebnega zdravljenja. Zdravljenje se osredotoča na odpravljanje simptomov. Klientom s to vrsto bolezni zaradi tega, ker ni zdravljenja z zdravili, najbolj pomaga fizioterapija. Z njo si lahko kakovost življenja izboljšajo in podaljšajo. Prej ko začnejo, boljši so po navadi rezultati. Fizioterapija na domu je zato, podobno kot pri klientih, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen ali parkinsonizem druge vrste, najpogostejša izbira klientov, saj je bolezen kronična, sami pa imajo težave z mobilnostjo.
  • Ljudje z multiplo sistemsko atrofijo se običajno slabo odzovejo na zdravila, narejena za kliente, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen, in morda zahtevajo višje odmerke kot pri tipični osebi, ki jo pesti Parkinsonova bolezen, pa še takrat niso preveč učinkovita.

Kortikobazalni sindrom (KBS)

  • Kortikobazalni sindrom je najmanj pogost pri atipičnih vzrokih parkinsonizma.
  • Običajno se začne s simptomi, ki prizadenejo eno od okončin. Poleg parkinsonizma lahko drugi simptomi vključujejo abnormalno telesno držo prizadete okončine (distonija), hitre, sunkovite gibe (mioklonus), težave ob določenih motoričnih nalogah kljub normalni razvitosti mišic (apraksija) in težave z jezikom (afazija).
  • Običajno se simptomi pojavijo po 60. letu starosti.
  • Je bolj progresiven kot Parkinsonova bolezen.
  • Posebni testi za kortikobazalni sindrom ne obstajajo. Zdravljenje se osredotoča na simptome.
  • Pomožno zdravljenje predstavljajo botulinov toksin (Botox®) za distonijo, antidepresivi ter logopedija in fizioterapija. S fizioterapijo si lahko klienti izboljšajo in podaljšajo kakovost življenja. Prej kot začnejo s fizioterapijo, boljši so po navadi rezultati. Fizioterapija na domu je zato najpogostejša izbira teh klientov, saj je bolezen kronična, sami pa imajo težave z mobilnostjo. Levodopa in dopamin, ki sta splošni učinkovini za kliente, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen ali parkinsonizem druge vrste, redko pomagata.

Progresivna supranuklearna paraliza (PSP)

  • Je najpogostejša degenerativna vrsta atipičnega parkinsonizma.
  • Povprečna starost, pri kateri se omenjeno bolezensko stanje pojavlja, je sredina 60. let.
  • Simptomi so bolj progresivni, kot jih ima tudi Parkinsonova bolezen. Ljudje s progresivno supranuklearno paralizo lahko pogosto opazijo simptome v dokaj zgodnjem stadiju bolezni. Kasnejši simptomi so omejitve v gibanju očes, še posebej ob pogledu navzgor in navzdol, kar je pogosto tudi razlog za morebitne padce pri hoji.
  • Progresivna supranuklearna paraliza povzroči tudi težave pri požiranju (disfagija), govoru (dizartrija), lahko pride do motenj spanca ter težav s spominom in pomnjenjem (demenca).
  • Diagnoza progresivne supranuklearne paralize temelji na kliničnih značilnostih. Poseben test, ki zagotavlja dokončno diagnozo, ne obstaja.
  • Za progresivno supranuklearno paralizo ni posebnega zdravljenja. Zdravljenje se osredotoča na odpravljanje simptomov. Ker ni zdravljenja z zdravili, klientom s to vrsto bolezni najbolj pomaga kakovostna fizioterapija. S fizioterapijo si lahko izboljšajo in podaljšajo kakovost življenja. Prej kot se fizioterapija začne, boljši so po navadi rezultati. Fizioterapija na domu je najpogostejša izbira teh klientov, saj je bolezen kronična, sami pa imajo težave z mobilnostjo. Fizioterapija na domu je tudi najpogostejša izbira klientov, ki jih je prizadel drug parkinsonizem ali pa Parkinsonova bolezen.

Demenca Lewyjevih telesc (DLT)

  • Demenca Lewyjevih telesc je progresivna nevrodegenerativna motnja, ko se abnormalen nanos beljakovine, imenovane alfa-sinuklein, kopiči na več področjih možganov.
  • Demenca Lewyjevih telesc je takoj za Alzheimerjevo boleznijo najpogostejši vzrok za degeneracijo in progresivne težave s spominom ter nihanja kognitivne prizadetosti, kot tudi halucinacije. Ti simptomi se kasneje v času bolezni družno pojavijo s parkinsonizmom, kar se opazi kot počasnost, togost in drugi simptomi, ki jih povzroča Parkinsonova bolezen.
  • Medtem ko se v možganih klientov, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen, pojavlja isti abnormalni protein (alfa-sinuklein), se pri posameznikih, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen, razvijejo težave s spominom in pomnjenjem šele kasneje med boleznijo.
  • Za demenco Lewyjevih telesc ni posebnega zdravljenja. Zdravljenje se osredotoča na odpravljanje simptomov. Klientom s to vrsto bolezni zaradi tega, ker ni zdravljenja z zdravili, najbolj pomaga kakovostna fizioterapija. S fizioterapijo si lahko izboljšajo kakovost življenja in ga podaljšajo za veliko let ali desetletij. Prej kot se rehabilitacija začne, boljši so rezultati. Fizioterapija na domu je tako kot pri klientih, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen ali drug parkinsonizem, tudi tukaj najpogostejša izbira dolgoročne rehabilitacije teh klientov, saj je bolezen kronična, klienti pa imajo težave z mobilnostjo.

Parkinsonizem, sprožen z zdravili

  • Obstajajo dokazi, ki kažejo, da lahko večkratne majhne kapi na ključnih delih možganov povzročijo parkinsonizem.
  • Stranski učinki določenih zdravil, še posebej tistih, ki vplivajo na raven dopamina v možganih (antipsihotiki in antidepresivi), lahko povzročijo parkinsonizem.
  • Čeprav sta tremor in posturalna nestabilnost lahko manj huda, se to stanje težko razlikuje od stanja klientov, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen.
  • Zdravila, ki lahko povzročijo, da se pri vas razvije Parkinsonova bolezen, vsebujejo:
    ◦ antipsihotike,
    ◦ nekatere antiemetike (zdravila proti slabosti),
    ◦ določene antidepresive,
    ◦ reserpin,
    ◦ tetrabenazin,
    ◦ nekatere zaviralce kalcijevih kanalov,
    ◦ običajno parkinsonizem po prekinitvi teh zdravil postopoma izginja tedne in mesece, vendar lahko simptomi trajajo do enega leta.
    Če vas je prizadela Parkinsonova bolezen ali parkinsonizem druge vrste, je ne glede na vzrok za vas zelo pomembno, da se pri vas čim hitreje začne izvajati fizioterapija. Če že imate težave z mobilnostjo, ravnotežjem ali gibanjem na splošno, pa je za vas najbolj primerna fizioterapija na domu.

Vaskularni parkinsonizem (VP)

  • Obstajajo dokazi, ki kažejo, da lahko večkratne majhne kapi na ključnih delih možganov povzročijo parkinsonizem.
  • Parkinsonova bolezen in vaskularni parkinsonizem se glede na specifične klinične značilnosti ali diagnostične teste ne razlikujeta, čeprav določene značilnosti kažejo na vaskularni parkinsonizem.
  • Močan začetek parkinsonizma, ki sledi takoj po možganski kapi (ali se progresivno pojavi v enem letu), lahko nakazuje na vaskularni parkinsonizem.
  • Drugi znaki, ki nakazujejo na vaskularni parkinsonizem, vključujejo: prisotnost žilne bolezni na MRI možganov v kombinaciji z različnimi stopnjami razkroja, opaznimi zgodnjimi kognitivnimi težavami ter težavami v spodnjem delu telesa, npr. zgodnjimi težavami pri hoji in z ravnotežjem.
  • Dopaminergična zdravila (kot levodopa) v večini primerov učinkujejo skromneje, odvisno od lokacije žilne bolezni v možganih.

Fizioterapija na domu Therapia, d.o.o.

Želite imeti kar največjo možnost, da boste težave, ki jih povzroča parkinsonizem ali Parkinsonova bolezen, najučinkoviteje obvladovali?

Podjetje Therapia, d. o. o.:

  • ima največ klientov, ki jih rehabilitiramo na njihovem domu ali v domu starejših občanov, zato imamo največ tovrstnih izkušenj;
  • je prvo slovensko podjetje, ki se je specializiralo za izvajanje fizioterapije na domu;
  • kliente, ki imajo parkinsonizem ali pa jih je prizadela Parkinsonova bolezen, rehabilitira že od svoje ustanovitve;
  • vsi terapevti v podjetju so diplomirani fizioterapevti;
  • izvaja le fizioterapijo na domu in nima ambulantne fizioterapije, zato je specializirano za to vrsto fizioterapije;
  • ima največ fizioterapevtov v Sloveniji, ki rehabilitirajo kliente na njihovem domu;
  • edino v Sloveniji ima poleg znanja drugih metod razvito še svojo zelo učinkovito metodo za rehabilitacijo ljudi, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen.

Pri nas se izvaja:

Zaradi vsega naštetega lahko klientom, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen ali parkinsonizem, veliko pomagamo, tako s prilagoditvijo njihovega življenjskega prostora in svetovanjem glede pripomočkov, najbolj pa s fizično rehabilitacijo.

Brezplačen fizioterapevtski pregled

Najprej vedno izvedemo fizioterapevtski pregled. Ta je brezplačen in neobvezujoč. V njem razložimo vse o tem, kaj lahko izboljšamo in kako bi bila videti rehabilitacija na domu. Če se klienti za rehabilitacijo odločijo, v večini primerov po pregledu se, pa jih z vsemi svojimi izkušnjami in lastno metodo, razvito za kliente, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen ali parkinsonizem, po korakih rehabilitiramo po njim prilagojeni hitrosti in težavnosti. Če vas še kar koli zanima ali bi se radi naročili na naš pregled, kliknite okence pod tem besedilom.