Hoja

Hoja oziroma težave s hojo je najpogostejša težava naših klientov, zato smo se specializirali za njeno vzpostavljanje.

Hoja je težava tako pri nepokretnih kot tistih, ki:

• imajo slabo ravnotežje,
• imajo vrtoglavico,
• so slabotni,
• težko prehodijo daljše razdalje,
• hodijo s kratkimi koraki,
• se med hojo zibajo levo in desno,
• se med hojo držijo levo, desno, naprej ali nazaj,
• uporabljajo pripomočke za hojo,
• ne morejo hoditi po stopnicah ali po klancu.

Večino težav, zaradi katerih se premikanje poslabša ali je celo onemogočena, lahko razdelimo v tri skupine: v največjo skupino sodijo težave, zaradi katerih smo manj aktivni, zato mišice propadajo (obrabe, neaktivnost zaradi starosti, vrtoglavica, bolečine), v drugo skupino spadajo bolezni in poškodbe, zaradi katerih hoja postane veliko slabša ali pa ne moremo več hoditi v zelo kratkem času (možganska kap, tumor na možganih, paraplegija, tetraplegija, druge težje poškodbe),obstaja tudi tretja skupina, v katero sodijo predvsem kronične bolezni. Gibanje se postopoma poslabšuje, kljub temu pa je lahko poslabšanje dokaj hitro (Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, artritis, demenca).

Povprečen človek vidi rešitev slabotnega ali nepokretnega človeka v tem, da mu lajša njegove težave

Pomembno se je zavedati, da poslabšana hoja pomeni vse prej kot le fizični propad organizma. Ta namreč za sabo potegne vedno slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost od drugih, vedno večjo tako časovno kot finančno obremenitev za družino, posledično pa za vse vpletene velik stres in veliko travm. Zato je gibanje za človeka zelo pomembna in je treba narediti vse za njeno ohranitev.

Kakšne rešitve imajo torej na voljo ljudje? Ko hoja za nekoga postane težava, najpogosteje slišimo podobno: »Zdaj bo pa mama morala v dom, mi ne moremo več skrbeti zanjo.« Tisti, ki imajo ves čas koga doma, pa najpogosteje rečejo nekaj podobnega: »Sama ne morem več skrbeti zanj, morala mi bo pomagati še negovalka.« Tu se največkrat zgodba žal zaključi, težava pa kljub temu ostane.

Pravočasna rehabilitacija rešuje

Poslabšanje hoje, npr. zaradi obrab, resnejših diagnoz, starostne neaktivnosti, bi, če ne bi tako razmišljali, preprečili s tem, da bi k vam občasno prišel fizioterapevt, specializiran prav za to področje. Fizioterapija na domu je zelo primerna za rehabilitacijo ravno takšnih klientov, saj lahko poskrbi za to, da se hoja ponovno vzpostavi. S fizioterapevtom gibanje še leta ali celo desetletja ne bo več težava.

Če je gibanje že močno prizadeto, bodisi zaradi težav, pri katerih smo manj aktivni, ali težav, zaradi katerih je hoja neposredno okrnjena oziroma nemogoča, bi morala biti naša prva skrb, da vzpostavimo nego. Tako poskrbimo za svojca, hkrati pa se razbremenimo ter imamo energijo in voljo za pomoč na druge načine. Naslednja skrb pa bi morala biti fizioterapija na domu in rehabilitacija prizadetega. To je dobro za denarnico, čas ter travme celotne družine, saj lahko človek bolj ali manj spet skrbi zase, kar zmanjša stroške in čas, ki ga porabimo za skrb zanj. Posledično svojec napreduje namesto nazaduje, kar pozitivno vpliva na čustveno stanje celotne družine hkrati pa postane tudi veliko samostojnejši.

Glavna težava torej ni v tem, da bi bilo z nego na domu ali v domu za ostarele kar koli narobe. Ko vidimo starejšega človeka, ki ima še goro zdravstvenih težav, vse to pa vpliva, da se njegova hoja slabša, ne pomislimo, da ga je treba rehabilitirati, da bi spet napredoval. Pomislimo le, da mu moramo omogočiti, da bo pri nazadovanju in propadanju čim manj trpel, ne pa, da bi mu morali pomagati, da se gibanje pri njem spet vzpostavi. Zato mu uredimo negovalke, antidekubitusne blazine itd., ne poskrbimo pa za rehabilitacijo, zaradi česar se težava še slabša.

Kdaj začeti rehabilitacijo, če je prizadeto gibanje?

Kakor koli pogledate na klienta, ki mu hoja povzroča težave ali pa ta pri njem sploh ni več mogoča, vedno pridete do enakega odgovora. Prej kot začnete z rehabilitacijo bolje bo za vse.

Zakaj je hoja tako pomembna?

Našteli bomo nekaj vidikov, ki kažejo na to.

Počutje prizadetega

Če klientu omogočite, da bo začel fizično napredovati, bo to veliko bolj motivacijsko, kot če boste naredili vse na svetu, da bo čim manj trpel in ga pustili, da nazaduje. Ko se bo klientovo gibanje zaradi terapij izboljšala, bo veliko zadovoljnejši, kot če bi potreboval nego, ker bi popolnoma obležal.

Počutje svojcev

Vsak, ki vidi napredek svojca, ki ga ima rad, in ve, da se bo hoja pri njem verjetno spet vzpostavila do točke, da bo lahko sam poskrbel zase, je veliko bolj notranje zadovoljen, kot če vidi, da je svojec dobro negovan, a hojo in s tem samostojnost vedno bolj izgublja.

Kakovost življenja

• Človek, ki je fizično v boljši formi lažje manevrira v postelji, in ima boljšo kakovost življenja kot tisti, ki tega ne zmore.
• Človek, ki se lahko sam usede, ima boljšo kakovost življenja kot tisti, ki tega ne zmore.
• Človek, ki se lahko sam presede na invalidski voziček in nazaj na posteljo, ima veliko bolj kakovostno življenje kot tisti, ki tega ne zmore.
• Človek, ki lahko sam vstane, ima večjo kakovost življenja kot tisti, ki tega ne zmore.
• Tisti, katerega hoja je dovolj dobra, da lahko pride do kopalnice in stranišča, ima veliko boljšo kakovost življenja kot tisti, ki tega ne zmore.
• Tisti, pri katerem je mogoče gibanje po stopnicah in lahko stopi na pločnik, ima veliko boljšo kakovost življenja kot tisti, ki tega ne zmore.
• Tisti, ki gre lahko do trgovine, ima veliko bolj kakovostno življenje kot tisti, ki tega ne zmore.
• Tisti, pri katerem je mogoče premikanje z berglami namesto s hojco, ima boljše življenje.
• Tisti, katerega gibanje je dovolj dobro, da lahko bergle zamenja za pohodne palice, ima veliko bolj kakovostno življenje.
• Tisti, ki se lahko premika brez pripomočkov, ima veliko bolj kakovostno življenje kot tisti, ki tega ne zmore.
• Tisti, ki lahko iz trgovine prinese dve vreči, ima veliko bolj kakovostno življenje kot tisti, ki tega ne zmore, itd.

Če povzamemo, ni potrebno, da ste popolnoma pokretni. Vedno, ko napredujete in lahko naredite nekaj več kot prej, se vam kakovost življenja poveča. Če se hoja vzpostavi ali izboljša, se poveča kakovost življenja tudi vašim bližnjim, saj so manj obremenjeni kot prej, ker jim lahko več pomagate ali naredite sami.

Kako gibanje vpliva na kakovost življenja?

Če smo v boljši fizični kondiciji, je kakovost življenja veliko boljša, manj je stresa, manj pa je tudi pridruženih težav in zapletov, ki so pogostejši, če je gibanje ovirano: preležanine, pljučnice, depresija, bolečine v hrbtenici in drugih sklepih, mišični krči, popuščanje srca, uroinfekti itd. Vse te stvari v prvi vrsti zmanjšajo kakovost življenja, lahko pa ga tudi prekinejo. Pljučnica je ena izmed bolezni, za katero pogosteje zbolijo slabše pokretni in tisti, pri katerih hoja ni mogoča. Marsikomu, ki je v zelo slabem fizičnem stanju, celo odvzame življenje. Vse zgoraj naštete težave pomenijo, da smo posledično več v stiku z zdravstvenimi delavci in drugimi bolniki, kar možnost, da se okužimo in s tem ogrozimo življenje, samo še poveča.

Zmotno je prepričanje, da človek, ko obleži, slej ko prej umre. Žal se nekateri svojci zaradi premoženja in drugih koristi nagibajo k temu, da je bolje, da njihov bližnji obleži, češ da bo zato kmalu umrl, oni pa bodo dobili premoženje ali ne bodo imeli več skrbi z njim ipd. Ljudje, ki obležijo, pogosto živijo še zelo dolgo, tudi do deset ali dvajset let in več.

Denarja je dovolj le za nego

Spet drugi pravijo, da za nego še imajo denar, za rehabilitacijo, da bi se hoja ponovno vzpostavila, pa ne več. V obeh primerih svojec pristane v domači oskrbi, kjer ves čas potrebuje nekoga ob sebi, hkrati pa še nego, prilagojeno posteljo, antidekubitusno blazino, pripomočki, ki pomagajo pri gibanju, invalidski voziček, opornice, razne blazine, negovalne pripomočke itd. Nekatere od teh stvari je mogoče dobiti na napotnico, druge je treba doplačati ali celo kupiti. Če gre prizadeti v dom upokojencev, potrebuje manj pripomočkov, so pa zato večji stroški, sploh če gre za osebo, pri kateri je premikanje nemogoče oziroma je nepokreten. Če bi takšno osebo rehabilitirali, bi se stroški močno zmanjšali, tako pa boste lahko te stroške imeli leta in leta, mogoče celo desetletja.

Finančni izračun

Cena za dom starejših občanov

Če je človek tik pred tem, da bo obležal, njegova hoja pa je zelo slaba, ga svojci velikokrat prej ali slej preselijo v dom upokojencev. Cene se med domovi zelo razlikujejo. Razlikujejo pa se tudi po obsegu nege, ki jo varovanec potrebuje. Če vzamemo neko povprečno, a hkrati okroglo ceno, je ta za slabo pokretnega ali nepokretnega, približno 1000 € na mesec. Četudi vam ne bi bilo treba kupiti nobenega pripomočka, kreme, proteze ali česar koli drugega, bi strošek znašal 12.000 € na leto, v desetih letih pa 120.000 €. Pogosto je že samo nega v domu dražja od 1000 evrov, varovancu pa svojci za bolj kakovostno bivanje prinesejo še veliko stvari, da mu lajšajo življenje.

Prihodek pokojnine

Če ima varovanec povprečno pokojnino, ki znaša slabih 650 €, to v desetih letih znese 78.000 €. To pomeni, da bo za plačilo doma upokojencev potrebna njegova celotna pokojnina, k tej pa bodo morali svojci pristaviti vsaj 42.000 € svojega denarja vsakih deset let. To je zelo grob in na hitro izveden izračun stroškov v desetih letih. V praksi je ta številka po navadi veliko višja, sploh če gre za nepokretnega človeka, pri katerem hoja ni mogoča, saj je njegova nega dražja.

Fizioterapija in rehabilitacija osebe, ki bi zaradi slabe mobilnosti morala v dom starejših občanov

Fizioterapija na domu je še ena možnost za osebo, ki je v takšnem stanju, da mora razmišljati o odhodu v dom upokojencev. Koliko bi torej stala fizioterapija na domu? 60 minut fizioterapije na domu v povprečju stanejo med 50 in 60 €. Takšen pacient včasih potrebuje en mesec, včasih pa šest mesecev fizioterapije, ki povprečno poteka dvakrat na teden, da se hoja spet vzpostavi. Torej, če vzamemo povprečno obdobje rehabilitacije takšnega klienta, to pomeni tri mesece dvakrat na teden po povprečni ceni 55 €. Skupaj to na mesečni ravni predstavlja približno 440 €, torej za tri mesece 1320 €. V tem času lahko klient iz dneva v dan več pomaga pri negi in drugih aktivnostih, zato vsi vedno lažje skrbijo zanj, saj je vedno bolj samostojen. Po rehabilitaciji vsaj v našem podjetju starostniki večinoma še veliko let spet normalno skrbijo sami zase in dom za starejše občane ni več potreben.

Ko se intenzivni del terapij konča, nekateri zaključijo terapijo, saj sta njihovo fizično stanje in hoja zanje že povsem zadovoljiva. Drugi se odločijo, da bodo formo s terapevtom vzdrževali. To je videti tako, da se zmanjša število terapij. Klienta se nauči čim samostojneje živeti. Prvi cilj je čim bolj kakovostno gibanje in čim večja samostojnost. Potem pa vzdrževanje forme in preprečevanje ponovnih poslabšanj, ki se zgodijo med zimskim obdobjem, po bolezni, ko ima človek bolečine itd.

Finančni seštevek

V prvem primeru, ko klient prekine terapijo, ko je rehabilitiran, in se mu hoja že zdi zadovoljiva, to zanj predstavlja strošek v višini 1320 €. Na desetletni ravni, če se mu fizično stanje ne poslabša, pa se strošek za rehabilitacijo ne poveča. Zato je to zdaleč najugodnejša možnost.

V drugem primeru, če z zmanjšano količino terapij enkrat na teden nadaljuje še vsaj tri mesece, da se res močno okrepi, je veliko večja verjetnost, da se fizična oslabelost ne bo povrnila, je dodatni strošek 660 € skupaj s prvim delom terapij 1980 €. Verjetnost, da bo taka oseba v dobri formi vsaj deset let, je veliko večja in vse skupaj znese le 1980 €.

Če se klient odloči za terapije vsak teden do konca življenja, pa strošek prvo leto znaša 3300 €, vsa nadaljnja leta pa 2640 € na leto in 26.400 € na deset let. V tem primeru bo imel klient doma vsak teden terapevta. Ta se bo trudil in ga motiviral ter nadziral, da bo klient ves čas v optimalni formi. Njegova gibalnost bo tako minimalno ogrožena.

Dom starejših občanov pa je, kot vidite, zdaleč najdražja možnost. A večina ljudi namesto, da bi zbrala rehabilitacijo, raje izberejo dom starejših občanov, ki na deset let stane 120.000 €. Rehabilitacija je zato veliko cenejša kot dom starejših občanov, zaradi tega pa je človek v veliko boljši formi, veselejši, srečnejši in samostojnejši, saj se bosta izboljšali njegova sposobnost in zmožnost gibanja. Najpomembneje pa je, da živi doma in po svoje, kot je bil vajen.

Socialni vidik

Ljudje, z oviranim gibanjem, vedno bolj izgubljajo socialne stike. Vedno manj gredo namreč od doma. Vedno manj imajo obiskov in na neki točki se družijo samo še s svojimi najbližjimi, kolikor imajo časa zanje. Ker jim je gibanje oteženo, sami ne morejo obiskati nikogar. Tudi zaradi depresije, apatičnosti, demence itd., ki nastopijo kot posledica nepokretnosti, postanejo vedno manj socialni in sploh nimajo več želje po druženju. Če bi se posvetili rehabilitaciji klienta in mu pomagali, bi njegova hoja postala bolj kakovostna, lahko bi imeli več socialnih stikov in tudi zaradi tega bolj kakovostno življenje.