Možganska kap

Možganska kap, ki povzroči izgubo možganske funkcije zaradi motnje prekrvavitve možganov, je svetovno najpogostejša nevrološka bolezen. Bolezen močno zaznamuje življenje osebe, ki jo je prizadela in njenih bližnjih. V nadaljevanju si lahko na enem mestu preberete vse najpomembnejše informacije o vzrokih, simptomih, lajšanju in zdravljenju možganske kapi.

Za preverjanje, če je osebo prizadela možganska kap lahko uporabite zelo preprost test GROM:

G: preverite, ali je oseba zmožna GOVORITI ali za vami ponoviti nekaj besed,

R: preverite, ali je oseba zmožna iztegniti ROKE,

O: preverite OBRAZ in ali se je oseba zmožna nasmehniti brez, da bi se ji povesile ustnice,

M: če so pri osebi prisotni vsi našteti znaki, se MUDI in je treba takoj ukrepati in poklicati pomoč (112)!

Pri osebi, ki je doživela možgansko kap, odloča hitro ukrepanje!

Takoj, ko opazite prve simptome (motnjo vida, govora, nezmožnost premikanja delov telesa ali celo nezavest), pokličite pomoč:

1. Pokličite reševalce na 112 in preverite vitalne znake pacienta. V primeru, da je oseba izgubila zavest, jo postavite v bočni položaj. Zelo pomembno je, da taki osebi ne dajete hrane ali pijače. Vi pa ostanite, kar se le da mirni.
2. Če oseba nosi zobno protezo, jo odstranite iz ust in glavo udobno položite na dvignjeno vzglavje.
3. Počakate na prihod reševalcev in v tem času pripravite vso potrebno zdravstveno dokumentacijo pacienta.

Ne pozabite! Vsaka dodatna minuta čakanja povečuje možnosti za hude poškodbe možganov ter zmanjšuje možnosti za preživetje. Od hitrosti nudenja pomoči pri možganski kapi je odvisna tudi uspešnost kasnejše rehabilitacije.

Glede na starost

Možganska kap lahko prizadene ljudi vseh starostnih skupin. V boljšem psihofizičnem stanju je oseba pred kapjo, uspešnejša bo rehabilitacija. Ljudje, ki so v dobrem stanju in kondiciji, so sposobni hitrejše rehabilitacije in imajo veliko več možnosti za uspešno okrevanje, a je pomembno:

• da tudi po končani rehabilitaciji skrbijo za zdrav življenjski slog,
• da s svojim načinom življenja preprečujejo ponoven pojav kapi,
• da redno razgibavajo prizadeto polovico telesa,
• obiskujejo fizioterapijo ali sami izvajajo vaje za ohranjanje stanja.

Pri starejših pacientih je okrevanje po možganski kapi daljše in kompleksnejše, še posebej če oboleli trpijo še za drugimi boleznimi. Poleg pridruženih bolezni se pri rehabilitaciji upošteva tudi:

• psihofizično stanje pacienta,
• nadziranje rednega jemanja predpisanih zdravil,
• priskrbeti ustrezne opornice in pripomočke,
• spodbujati in jih motivirati za rehabilitacijo,
• priskrbeti fizioterapijo na domu

Glede na prizadetost

Stopnje prizadetosti možganov po kapi so različne. Lažja možganska kap običajno ne pusti hudih posledic in lahko se zgodi, da niti ni bila zdravljena. Vedno pa jo je treba jemati kot opozorilni znak ter po najboljših močeh poskrbeti, da se ne bi več ponovila. Seveda je nujen obisk zdravnika, po potrebi vam bo predpisal ustrezna zdravila za preprečevanje njene ponovitve. Znano je, da se možganska kap v drugo ponovi v veliko hujši obliki.

Za preventivo lahko največ naredi vsak sam z zdravim življenjskim slogom, predvsem rednim gibanjem, skrbjo za primerno telesno težo, nadzorom krvnega tlaka in sladkorja ter s čim manj stresa.

Na drugi strani hujšo obliko možganske kapi spremlja nezmožnost premikanja rok in nog, pojavijo se težave pri požiranju in govorjenju, pride do izgube spomina, motnje vida in zmedenosti ter v najhujših primerih tudi nepokretnost. Po tako obsežni in hudi kapi je nujno pristopiti k celostni rehabilitaciji skupaj z najbližjimi, medicinskim osebjem in različnimi strokovnjaki, ki lahko v takšnem primeru nudijo pomoč – na napotnico preko zdravstva ali samoplačniško.

Hemoragična možganska kap

Običajno nastopi v primeru krvavitve v možganih. Je manj pogosta kot ishemična kap, a kljub temu zaslužna za od 15 do 20 odstotkov možganskih kapi. Visok krvni tlak je najpogostejši dejavnik tveganja zanjo, saj povzroča nastanek mikroanevrizem, ki spontano počijo. Ker se stanje sčasoma slabša, sta potrebna takojšnja rehabilitacija in fizioterapija.

Do krvavitve v možganih lahko pride neposredno v možganovini ali v subarahnoidnem prostoru (subarahnoidna krvavitev): v malih možganih, bazalnih ganglijih, talamusu in ponsu. Hemoragična kap oziroma intracerebralna krvavitev nastane zaradi različnih vzrokov, kot so neoplazma, motnje koagulacije, vaskulitis, cerebralna amiloidna angiopatija, anevrizma, vaskularna malformacija ...

Rehabilitacija pri Ishemični in hemoragični možganski kapi se razlikujeta, zato je pomembno, da vaš izbrani terapevt pozna razlike in jih upošteva pri rehabilitaciji. Prav tako vam je lahko izkušen terapevt v veliko pomoč z nasveti in informacijami, ki bodo rehabilitacijo še izboljšali in pospešili.

Ishematična možganska kap

Običajno nastane zaradi strdka. V tem primeru v možganih nastane ishemija, kar povzroči pomanjkanje krvi v določenem delu možganov. Za strdke je značilno, da nastanejo v veliki arteriji ali srcu. Strdek se odlepi in s krvjo potuje do možganov, kjer zamaši eno od arterij. Ta arterija od tega mesta naprej možganom ne more več dovajati dovolj krvi in posledično tudi kisika in hranil, zato ta del možganov začne odmirati.

Ishemična kap je povezana z boleznimi srca, kot so: atrijska fibrilacija, anomalije srčnih zaklopk, dekompenzacija srca itd. Pri vseh omenjenih stanjih nastajajo krvni strdki, ki lahko zaidejo v možgane in tam zožijo, ali povsem zaprejo arterijo, ki oskrbuje določen predel možganov.

Ishemična kap je najpogostejša oblika možganske kapi, saj predstavlja približno 80 odstotkov vseh klientov s to diagnozo, je v 30 odstotkih vzrok kriptogena kap, v 20 odstotkih so vzrok embolusi z nastankom v srcu, v 20 odstotkih je vzrok ateroskleroza, v 25 odstotkih so vzrok bolezni malih žil, v 5 odstotkih so redki vzroki, kot so protrombotična stanja, arterijska disekcija, migrenski vazospazem. Pri zožitvi notranje karotidne arterije se v večini primerov obolenje vrne v prvih dveh letih, kar 40 % verjetno je, da se ponovni znaki kažejo 5 let po bolezni.

TIA

Kratica TIA označuje predhodni ishemični napad, s podobnimi znaki kot je ishemična kap, a ti simptomi običajno izginejo v enem dnevu, prav tako trajajo le kratek čas do 15 minut. Vsak ishemični napad je treba jemati resno, saj je to običajno opozorilo pred možgansko kapjo. Obisk zdravnika je zato nujen! Simptomi, ki se pojavijo, so lahko podobni simptomom po možganski kapi, zato berite naprej:

• 40 odstotkov ljudi, ki imajo TIA, bo v prihodnosti zadela možganska kap;
• skoraj polovica vseh možganskih kapi se pojavi v prvih nekaj dneh po napadu TIA;
• simptomi za TIA so enaki simptomom po možganski kapi.

Ob morebitnem pojavu TIA se je treba odzvati na način, da preprečite pojav kapi. Izbrani zdravnik vam bo glede na vzrok TIA predpisal zdravila in drugi ukrepe. Zagotovo pa boste morali spremeniti življenjski slog, pomembna je zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, omejevanje vnosa alkohola in opustitev kajenja. V takem primeru morate nujno začeti redno in pravilno telesno aktivnostjo, pri čem vam lahko pomagajo naši izkušeni terapevti.

Posledice kapi na levo in desno polovico možganov

Če možganska kap prizadene levo polovico možganov, je to vidno na desni strani telesa, ki postane manj odzivna na dražljaje, slabše gibljiva ali ohromela. Leva polovica možganov nadzoruje delovanje desne strani našega telesa, kar se upošteva tudi pri rehabilitaciji. V tem primeru se terapevti poslužujejo različnih metod, na primer masaža desne strani telesa, intenzivnejše izvajanje vaj za desno roko in nogo. Terapevti pa spodbujajo tudi prilagoditev vsakdanjega okolja, da se še dodatno spodbuja uporaba desne strani telesa.

V primeru, da je možganska kap prizadela desno polovico možganov, se ohromelost in druge težave pokažejo na levi strani telesa. Najpogosteje gre za težave z zaznavanjem leve roke in noge, mravljinčenje, nezmožnost premikanja, otežen govor, požiranje ... Če mišicam v času rehabilitacije ne posvečamo dovolj pozornosti, sčasoma oslabijo, pojavijo se mišični krči in spastičnost.

Posledice možganske kapi so pri vsakem posamezniku različne, saj nanje vpliva lokacija pojava krvavitve ali strdka v možganih, za kako intenzivno kap in vrsto gre.

Zavedati se je treba, da po možganski kapi prizadeti del možganov odmre. Obseg odmrlih možganov se razlikuje od pacienta do pacienta, zato vsakemu posebej v bolnišnici tudi predpišejo okrevanje. Okrevanju v bolnišnici sledi odhod domov, kjer se začne aktivno izvajanje pasivnih vaj, ki spodbujajo prizadeto stran telesa, da se počasi spet aktivira. Pri tem naj bo skrbno izbran izkušen fizioterapevt.

Posledice kapi na levo in desno polovico možganov

Če možganska kap prizadene levo polovico možganov, je to vidno na desni strani telesa, ki postane manj odzivna na dražljaje, slabše gibljiva ali ohromela. Leva polovica možganov nadzoruje delovanje desne strani našega telesa, kar se upošteva tudi pri rehabilitaciji. V tem primeru se terapevti poslužujejo različnih metod, na primer masaža desne strani telesa, intenzivnejše izvajanje vaj za desno roko in nogo. Terapevti pa spodbujajo tudi prilagoditev vsakdanjega okolja, da se še dodatno spodbuja uporaba desne strani telesa.

V primeru, da je možganska kap prizadela desno polovico možganov, se ohromelost in druge težave pokažejo na levi strani telesa. Najpogosteje gre za težave z zaznavanjem leve roke in noge, mravljinčenje, nezmožnost premikanja, otežen govor, požiranje ... Če mišicam v času rehabilitacije ne posvečamo dovolj pozornosti, sčasoma oslabijo, pojavijo se mišični krči in spastičnost.

Fizioterapija na domu

Naša fizioterapija na domu vam lahko pomaga pri rehabilitaciji po možganski kapi ne glede na pridružene bolezni in vaš življenjski slog, na naslednje načine:

• s pomočjo prilagoditve domačega okolja in izvajanja pasivnih vaj spodbujamo uporabo prizadete strani telesa;
• s pomočjo najrazličnejših vaj izboljšamo moč in vzdržljivost mišic še posebej prizadete strani telesa;
• povečamo vzdržljivost celega telesa;
• svetujemo, katere pripomočke uporabljajte za hojo;
• s časoma vam priporočimo tudi drugo fizično aktivnost, ki je primerna za vas, glede na vašo diagnozo.
• Bi začeli s fizioterapijo na domu po možganski kapi, a ne veste, ali je to primerno za vas?

Možganska kap lahko prizadene vsakogar v katerem koli življenjskem obdobju, a pogosteje se pojavi pri starejših. Po možganski kapi se mora rehabilitacija začeti, kar se le da hitro, saj kap prizadene številne telesne funkcije in oteži vsakdanje življenje. V mislih morate imeti, da se klientu funkcije vračajo dobro leto, lahko tudi dlje. Strokovnjaki predlagajo, da se fizioterapija izvaja vsaj leto dni, a to v javnem zdravstvu nikoli ne poteka tako dolgo. Vzemite telefon v roke in nas pokličite. Naročite se na brezplačni pregled, ki je za povsem informativne narave in neobvezujoč. Le tako boste izvedeli, kako vam lahko pomagamo in na kakšen način smo pomagali drugim s podobnimi težavami, kot so vaše. Po pogovoru z našim izkušenim fizioterapevtom bo ocenil tudi vaše telesne sposobnosti. Glede na vse videno in slišano boste dobili informacije, kako bi fizioterapija po možganski kapi potekala. Tako se boste s svojimi najbližjimi odločili, ali boste z rehabilitacijo začeli in kdaj naj vas naš fizioterapevt prvič obišče.