Multipla skleroza in telesna aktivnost

Multipla skleroza se izraža s številnimi simptomi, ki se od posameznika do posameznika lahko precej razlikujejo, v večini primerov pa jim je skupno to, da bolezen na tak ali drugačen način prizadene zmožnost gibanja. Bolezen namreč povzroča oslabelost telesa, ošibelost mišic ter prizadetost nog, kar vodi v motnje ravnotežja ter težave s hojo, zaradi česar je oteženo tudi ukvarjanje s športom ali izvajanje kakršnekoli druge športne aktivnosti. Kako torej kljub bolezni poskrbeti za redno gibanje, kako s telesno aktivnostjo ublažiti nekatere njene simptome in kako poskrbeti za ohranjanje gibalnih sposobnosti?

Zmerna telesna aktivnost je zelo koristna

Multipla skleroza je bolezen osrednjega živčevja, pri čemer so njeni simptomi odvisni od tega, kateri del živčevja je prizadet. Potek bolezni je nepredvidljiv, saj se pri njej faze izbruhov ali zagonov, kot jih imenujemo, izmenjujejo s fazami mirovanja, za katere nikoli ne moremo vedeti, koliko časa bodo trajale in kdaj se bo spet pojavil nov izbruh. Ko pride do ponovnega zagona bolezni, bolniki navadno nekaj časa ne zmorejo nobene telesne aktivnosti, sicer pa je ta za lajšanje simptomov in boljše psiho-fizično počutje vsekakor zelo koristna, saj:

• je z njo možno ohranjati zmožnost gibanja,
• izboljšuje telesno držo,
• izboljšuje gibljivost telesa,
• preprečuje nekatere težave s hojo,
• je z njo možno izboljšati hojo,
• izboljšuje stabilnost in ravnotežje,
• izboljšuje koordinacijo,
• z njo poskrbimo za ohranjanje telesne kondicije in vzdržljivosti,
• preprečuje zanašanje pri hoji in ošibelost mišic,
• preprečuje spastičnost,
• bolnikom pomaga ohranjati primerno telesno težo in zdrav življenjski slog, s katerim je mogoče zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni, diabetes, osteoporozo in podobno,
• upočasnjuje bolezen,
• omogoča ohranjanje samostojnosti in samostojnega izvajanja različnih opravil,
• izboljša psihično počutje.

Enako kot telesna aktivnost je pomemben tudi počitek

Multipla skleroza povzroča tudi pomanjkanje energije in utrujenost, zaradi česar je redna telesna aktivnost dodatno otežena, kljub temu pa je ravno redna telesna aktivnost najboljši način, kako to utrujenost in pomanjkanje energije premagati, saj z njo pripomoremo h krepitvi mišic in pridobimo kondicijo ter vzdržljivost, zaradi česar različne oblike gibanja ne predstavljajo več tako velikega napora. Vseeno pa se je zelo pomembno zavedati, da je poleg redne telesne aktivnosti zelo pomemben tudi počitek. Pri tem je pomembno, da osebe, ki jim je bila diagnosticirana multipla skleroza:

• intenzivnost vadbe prilagodijo sebi in svojim trenutnim zmožnostim,
• s telesno aktivnostjo ne pretiravajo in se pri vadbi ali športu ne ženejo preveč, saj pretiran napor lahko sproži ponoven zagon bolezni,
• že med telesno aktivnostjo ali vadbo poskrbijo za dovolj počitka, enako pomemben pa je tudi počitek po njej.

Kako spet začeti s telesno aktivnostjo po ponovnem izbruhu bolezni?

Ker je multipla skleroza nepredvidljiva, nikoli ni možno s gotovostjo reči, kdaj bo spet izbruhnila. Ponoven zagon bolezni lahko sprožijo različni dejavniki, med katerimi je tudi pretiran fizični napor, zato se je treba izogibati pretirani preobremenjenosti telesa. To pa seveda ne pomeni, da se je treba izogibati tudi telesni aktivnosti ali vadbi – le zmerna mora biti. Tudi po ponovnem zagonu bolezni je s telesno aktivnosti treba začeti takoj, ko je to mogoče, saj bo tako rehabilitacija hitrejša. Po zagonu bolezni je s telesno aktivnostjo treba začeti postopoma, z manjšo intenzivnostjo in z veliko odmori, da si telo lahko po naporu tudi odpočije.

Takoj po izbruhu bolezni sicer ukvarjanje s športom navadno ni mogoče, zato zadostuje že zgolj hoja, ki tudi sicer spada za eno od najbolj primernih telesnih aktivnosti za osebe, ki jih je prizadela multipla skleroza. Zanje so namreč primerne predvsem takšne aktivnosti, ki ne zahtevajo velikega telesnega napora, kot so na primer redni vsakodnevni sprehodi. Poleg sprehodov oziroma hoje za priporočljivo obliko telesne aktivnosti velja tudi plavanje, pa tudi različne oblike vadbe, ki pa ne smejo biti preveč intenzivne. V primeru, da tudi izvajanje omenjenih telesnih aktivnosti ni mogoče, pa je priporočljiva fizioterapija.

Ukvarjanje s športom lahko nadomesti tudi fizioterapija

Telesna aktivnost mora biti pri osebah, ki jih je prizadela multipla skleroza, vedno prilagojena njihovim zmožnostim in trenutni fazi, v kateri se nahaja bolezen. Zmerno ukvarjanje s športom ali telesno aktivnostjo je vsekakor zaželeno in ima lahko pozitivne učinke na manjšo izraženost simptomov, boljše počutje in upočasnjevanje bolezni, vendar pa je vse našteto možno doseči tudi z redno terapijo pod vodstvom izkušenega fizioterapevta.

Kadar torej multipla skleroza tako močno napreduje, da samostojno ukvarjanje s športom ali drugo telesno aktivnostjo ni več možno, fizioterapija predstavlja najboljšo rešitev za ohranjanje in izboljšanje fizičnih in gibalnih zmožnosti. Z njo je mogoče preprečiti številne posledice bolezni, kot so njeno prehitro napredovanje, izgubo samostojnosti, nezmožnost hoje in invalidnost.

Fizioterapija predstavlja tudi pomemben del rehabilitacije po zagonu bolezni, saj je z individualno prilagojenimi vajami možno doseči izjemne rezultate. Za vse posameznike, ki jim je bila diagnosticirana multipla skleroza, je tako fizioterapija odlična rešitev, ki jim lahko močno pomaga pri spopadanju z boleznijo in njenimi simptomi.