Pedokinetika

Pedokinetika je kombinacija različnih razvojnih funkcionalnih prijemov, ki dojenčkom in malčkom omogočajo, da optimalno, celostno in v lastnem tempu napredujejo v gibalnem razvoju oziroma čim bolj izkoristijo svoj potencial na tem področju. Na tak način dojenček oziroma malček razvije zdrave gibalne vzorce, kar je dobra popotnica za vse življenje.

Pedokinetika je zasnovana kot razvojni koncept, ki dojenčkom in malčkom dopušča, da v največji meri izkoristijo svoje gibalne zmožnosti. K temu jih spodbujamo z razvojnimi funkcionalnimi prijemi, s katerimi:

• otroku dopuščamo, da se razvija v svojem ritmu,
• otroka spodbujamo k samostojnosti in ga motiviramo za gibanje,
• preprečimo prevzemanje škodljivih vzorcev gibanja,
• poskrbimo za ustrezen gibalni razvoj otroka.

Z razvojem pravilnih in zdravih gibalnih vzorcev ter razvojem ustreznih povezav med živčevjem in mišicami se ukvarjajo različne vede in gibalne tehnike, ki predstavljajo osnovo za razvojne funkcionalne prijeme, ki jih imenujemo pedokinetika.

Vede in gibalne tehnike, iz katerih se je razvila pedokinetika, so:

• metoda Feldenkrais,
• fiziologija,
• kineziologija,
• spoznanja o plastičnosti možganov,
• biomehanika,
• nevrobiologija.

Pedokinetika tako združuje različne metode, vede in gibalne tehnike ter jih prilagaja dojenčkom in malčkom ter njihovemu gibalnemu razvoju.

Ustrezni razvojni funkcionalni prijemi dojenčku ali malčku nudijo vso potrebno podporo pri njegovem gibalnem razvoju. Pedokinetika tako pozitivno vpliva na gibalni razvoj. Njene prednosti so:

• dojenčke in malčke na igriv način motivira za gibanje,
• sledi naravnemu razvoju otrok ter poskrbi za to, da ta poteka čim bolj celostno,
• odpravlja zaostanke in primanjkljaje v gibalnem razvoju,
• spodbuja k čim večji samostojnosti dojenčkov in malčkov,
• otrokom pomaga razviti dobro zavedanje lastnega telesa in osnovne kontrolne funkcije,
• poskrbi za optimalen mišični tonus,
• podpira sinhrono delovanje leve in desne možganske polovice,
• vzpostavlja ustrezne povezave med živčevjem in mišicami, ki so osnova za zdrav gibalni razvoj,
• otroka spodbuja k pravilnim gibalnim vzorcem in čim boljšim gibalnim zmožnostim,
• staršem pomaga, da se izognejo škodljivim prijemov in da otroka ne spodbujajo k napačnim gibalnim vzorcem,
• krepi zaupanje med staršem in otrokom,
• staršem omogoča kvaliteten stik z otrokom.

Pedokinetika je namenjena dojenčkom že od rojstva dalje, pa tudi malčkom oziroma otrokom do četrtega leta starosti. Pedokinetika se lahko začne izvajati že, ko je novorojenček star 6 tednov. Nujno pa je, da so razvojni funkcionalni prijemi, ki se jih pri tem uporablja, prilagojeni otrokovi starosti in sledijo njegovemu naravnemu razvoju in zmožnostim.

Pedokinetika pa ni namenjena le otrokom, ampak tudi njihovim staršem, ki želijo:

• poskrbeti za boljši stik z otrokom in se z njim povezati tudi preko dotika,
• obvladati različne razvojne funkcionalne prijeme ter jih uporabljati pri vsakodnevni negi otroka,
• podpirati otroka pri razvoju zdravih gibalnih vzorcev,
• spoznati otrokove gibalne zmožnosti ter jih spodbujati,
• naučiti otroka čim večje samostojnosti in suverenosti pri gibanju,
• omogočiti otroku čim bolj celosten gibalni razvoj.

Starši na različne načine vplivajo na otrokov gibalni razvoj, čeprav se tega največkrat niti ne zavedajo. Pogosto nevede otroka spodbujajo celo k napačnim gibalnim vzorcem, ki mu prav nič ne koristijo. Zaradi tega otrok kasneje v življenju pri gibanju ni tako suveren, kot bi lahko bil, ali pa določenih gibov sploh ne obvlada, čeprav ima vse zmožnosti za to, da bi jih lahko.

Starši lahko zaradi strahu ali napačne predstave o tem, kaj je dobro za njihovega otroka, tudi zavirajo naravni gibalni razvoj. Do otroka so velikokrat preveč zaščitniški in mu ne dovolijo, da bi se svobodno gibal, prav tako pa se na vsak način želijo izogniti tudi kakršnim koli padcem, čeprav bi otrok pristal na mehki blazni, na kateri se ne bi mogel poškodovati.

Pedokinetika starše uči, kako otroku nuditi možnost, da svobodno raziskujejo svoje gibalne zmožnosti, ne da bi ga pri tem prekomerno omejevali. Razvojni funkcionalni prijemi predstavljajo varno spodbudo k temu:

• da otrok sam odkrije, kaj vse že zmore,
• da otrok pridobi zaupanje vase, kar je pomembno za oblikovanje dobre samopodobe,
• da starši bolj zaupajo otroku in njegovim gibalnim sposobnostim,
• da starši in otroci vzpostavijo boljši medsebojni odnos in ga okrepijo.

Razvojni funkcionalni prijemi, ki jih uporablja pedokinetika

Pedokinetika temelji na različnih funkcionalnih prijemih, ki starše učijo, kako naj ravnajo z otrokom v čisto vsakdanjih situacijah ter kako naj ga vzgajajo in spodbujajo k čim večji samostojnosti in k čim bolj celostnemu gibalnemu razvoju.

• kako naj dojenčka dvigujejo na ustrezen način,
• kako poskrbeti za pravilen položaj dojenčka v naročju,
• kako naj dojenčka odlagajo v posteljico ali kam drugam,
• prijemov, ki jih navadno ne uporabljajo pri vsakodnevni negi in stiku z dojenčkom, a lahko pomembno vplivajo na njegov gibalni razvoj,
• kdaj in v katerih položajih je varno malo popustiti svoj prijem ter s tem dojenčku omogočiti, da razvije več samostojnosti,
• kako lahko z razvojnimi funkcionalnimi prijemi dojenčku omogočijo, da se nekaj novega nauči,
• katere gibe mora dojenček osvojiti, če želimo, da bo njegov gibalni razvoj čim bolj celosten,
• s katerimi prijemi naredijo otroku več škode kot koristi,
• kako dojenčka spodbujati k gibanju brez siljenja, ki je lahko kontraproduktivno,
• kako preprečiti, da bi otrok prevzel škodljive gibalne vzorce,
• kako lahko dojenčka spodbujajo h gibanju skozi igro,
• kako motivirati otroka za gibanje na ustrezen način.
• Pedokinetika kot pomoč pri odpravljanju težav pri gibalnem razvoju

Pedokinetika še posebej koristi tistim otrokom, pri katerih gibalni razvoj ne poteka ustrezno oziroma imajo kakršne koli gibalne težave. S pomočjo razvojnih funkcionalnih prijemov, ki jih uporablja pedokinetika, lahko pripomoremo k izboljšanju gibalnih vzorcev pri otroku ter odpravimo različne težave in zaostanke v njegovem gibalnem razvoju.

• izboljšati nadzor nad lastnim telesom,
• uravnati mišični tonus,
• odpraviti ekstenzijo,
• razviti obe strani telesa enakomerno,
• odpraviti motorične težave,
• izboljšati koordinacijo,
• izboljšati stabilnost in ravnotežje,
• popraviti napačne ali nezadostne gibalne vzorce.