Pickova bolezen je zelo redka vrsta demence. V večini primerov se pojavi po 45. letu starosti, čeprav se lahko prvi simptomi pojavijo tudi že nekaj let pred tem. Gre torej za obliko demence, ki ne prizadene le starejših, ampak tudi aktivno delovno populacijo. Sprva se kaže predvsem v obliki sprememb vedenja in osebnosti, ki so lahko povezane tudi z drugimi vzroki, zato navadno traja kar nekaj časa, da se postavi pravilna diagnoza.
Simptomi in znaki
Pickova bolezen spada med frontotemporalne demence (FTD), ki prizadenejo sprednji in temporalni del možganov. Omenjena dela možganov imata pomembno vlogo pri zmožnosti presoje, načrtovanja in opravljanja več opravil hkrati, prav tako pa tudi pri nadzoru vedenja in čustev. Pickova bolezen zato povzroča različne spremembe pri vedenju, mentalnih sposobnostih in čustvenih odzivih ter na drugih področjih delovanja možganov ter se kaže z naslednjimi simptomi in znaki:
- hitre in pogoste spremembe razpoloženja (npr. iz mirnosti in pasivnosti v nenadno agresivnost ipd.)
- pogosta vznemirjenost,
- spremembe vedenja,
- kompulzivno vedenje (ponavljanje ene in iste dejavnosti, npr. določenega giba, uživanje ene in iste hrane itd.),
- družbeno neprimerno vedenje (npr. dajanje neužitnih predmetov v usta, kraja itd.)
- apatija in drugi simptomi, ki so podobni depresiji,
- slabšanje socialnih sposobnosti,
- slabšanje skrbi za osebno higieno,
- težave s pisanjem,
- zmanjšane bralne sposobnosti,
- zmanjšanje govornih sposobnosti (bolnik težko najde pravo besedo, njihovo besedišče postaja vse manjše, zato nenehno uporabljajo iste stavke itd.),
- težave pri govorjenju in razumevanju povedanega,
- otežena komunikacija z drugimi
- pešanje kratkoročnega spomina,
- težave pri opravljanju vsakdanjih zadolžitev v službi,
- težave s požiranjem,
- fizična šibkost,
- togost in šibkost mišic,
- motnje gibanja,
- težave z ravnotežjem,
- otežena hoja in pogostejši padci.
Postavitev pravilne diagnoze
Obstaja več oblik demence, pri katerih so nekateri simptomi in znaki lahko zelo podobni, zaradi česar so potrebne natančne preiskave in testiranja, da lahko zdravnik postavi diagnozo Pickova bolezen. Postavljanje pravilne diagnoze tako ni lahka naloga oziroma se prve simptome bolezni, ki so povezani z osebnostnimi in vedenjskimi spremembami, lahko hitro napačno diagnosticira kot psihične težave. Zaradi nekaterih podobnosti med simptomi je lahko napačno diagnosticirana tudi kot Alzheimerjeva bolezen, čeprav med obema boleznima obstaja tudi kar nekaj razlik.
Pickova bolezen namreč:
- nastopi povprečno 10 let prej kot Alzheimerjeva bolezen,
- v prvi fazi ne povzroča izgube spomina, ampak se ta pojavi šele kasneje,
- povzroča drugačno vrsto motenj spomina, ki niso stalno prisotne, ampak se lahko pojavljajo sporadično, spet drugič pa bolnik s spominom nima nobenih težav,
- sprva povzroči predvsem vedenjske in osebnostne motnje ter motnje govora,
- povzroča kompulzivno obnašanje in ima druge specifične simptome, ki za Alzheimerjevo bolezen niso značilni.
Pickova bolezen in zdravljenje
Postavitev pravilne diagnoze je pomembna zaradi zdravljenja. Zdravila, ki se jih uporablja za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, namreč niso učinkovita, saj ima Pickova bolezen drugačne vzroke. Zdravil za njeno zdravljenje žal zaenkrat še ne poznamo, zato je zdravljenje usmerjeno predvsem k temu, da imajo simptomi čim manjši vpliv na kakovost bolnikovega življenja.
Podporno zdravljenje in fizioterapija
Zdravljenje je simptomatsko oziroma načrtovano tako, da bolniku nudi čim boljšo podporo pri premagovanju simptomov bolezni. Ker gre za napredujočo bolezen, se namreč simptomi z leti slabšajo, zato je zdravljenje usmerjeno v njihovo odpravo in lajšanje. Pri osebnostnih, vedenjskih in razpoloženjskih motnjah lahko pomagajo nekatera zdravila, k ohranjanju mentalnih sposobnosti pa aktivnosti, kot so branje, reševanje križank, ugank, sestavljank itd., dokler je bolnik tega še sposoben. Prav tako je zanj koristna tudi socialna interakcija, zato ga ni dobro preveč osamiti, saj bo imel tako več možnosti ohraniti svoje govorne in komunikacijske sposobnosti. Pomaga jim lahko tudi govorna terapija.
Ker Pickova bolezen v kasnejših fazah razvoja bolezni povzroča tudi motorične težave, ki so do neke mere podobne Parkinsonovi bolezni ter amiotrofični lateralni sklerozi (ALS), je pomembno, da je zdravljenje usmerjeno tudi k ohranjanju čim večje gibalne zmožnosti bolnika. Priporočljivi so vsakodnevni sprehodi, pri katerih je ob napredovanju bolezni potrebno spremstvo, saj obstaja nevarnost težav s hojo, izgube ravnotežja ali padca ter s tem poškodb. Prav zaradi tega lahko bolnikom koristno pomaga tudi fizioterapija, s pomočjo katere lahko:
- izboljšajo svojih gibalne sposobnosti,
- poskrbijo za boljše ravnotežje,
- preprečijo motnje gibanja,
- poskrbijo za manj težav pri hoji,
- preprečijo togost mišic,
- poskrbijo za ohranjanje samostojnosti čim dalj časa.
Nujna je tudi podpora in pomoč svojcev ali bližnjih, za katere lahko skrb za bolnika, ki ga je prizadela Pickova bolezen, predstavlja veliko obremenitev. Sploh v kasnejših fazah bolezni bolnik namreč potrebuje nenehen nadzor in skrb, kar je za svojce lahko nadvse obremenjujoče. Tudi zaradi svojcev je zelo pomembno, da se simptome, ki jih povzroča Pickova bolezen, skuša čim bolj omiliti in zmanjšati njihov vpliv na kakovost življenja bolnika. Dobrodošlo pomoč ne le bolniku, ampak tudi svojcem tako predstavlja tudi fizioterapija na domu, ki svojce razbremeni ene od obveznosti in jim omogoči, da za bolnika poskrbi fizioterapevt z veliko izkušnjami in znanja, ki je lahko tudi vir uporabnih nasvetov o tem, kako prilagoditi domače okolje in kakšne aktivnosti izvajati, da bo življenje s to obliko demence čim bolj obvladljivo.