Pravočasno odkrijte Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je kronična vnetna motnja, ki lahko prizadene več kot le vaše sklepe. Pri nekaterih lahko takšno obolelo stanje poškoduje veliko različnih telesnih sistemov, vključno s kožo, očmi, pljuči, srcem in krvnimi žilami. Avtoimuna motnja, revmatoidni artritis se pojavi, ko vaš imunski sistem pomotoma napade tkivo lastnega telesa. Za razliko od poškodbe osteoartritisa revmatoidni artritis vpliva na oblogo sklepov, povzroča bolečo oteklino, ki lahko sčasoma povzroči erozijo kosti in deformacijo sklepov.

Revmatoidni artritis – simptomi.

Znaki in simptomi revmatoidnega artritisa lahko vključujejo nežno tople otekle sklepe, pojavi se ukrivljenost sklepov, ki je običajno slabša zjutraj in po neaktivnosti, utrujenost, zvišana telesna temperatura in izguba apetita.

Zgodnji revmatoidni artritis običajno najprej vpliva na vaše manjše sklepe, zlasti na sklepe, ki prste nekako pritrdijo na roke, prav tako pa prste na nogah. Ko bolezen napreduje, se simptomi pogosto širijo na zapestja, kolena, gležnje, komolce, boke in ramena. V večini primerov se simptomi pojavijo v istih sklepih na obeh straneh telesa.

Približno 40 odstotkov ljudi, ki imajo revmatoidni artritis, ima tudi znake in simptome, ki ne vključujejo sklepov. Revmatoidni artritis lahko vpliva na številne nevezane strukture, vključno s kožo, očmi, pljuči, srcem, ledvicami in žleze slinavke, prizadene lahko živčno tkivo, kostni mozeg in krvne žile. Znaki in simptomi revmatoidnega artritisa se lahko razlikujejo, lahko pridejo in gredo.

Revmatoidni artritis – kaj ga povzroča.

Revmatoidni artritis se pojavi, ko vaš imunski sistem napade obloge membran, ki obdajajo vaše sklepe in sčasoma uniči hrustanec ter kosti v sklepih. Pojavi se lahko kadarkoli in v vseh starostnih obdobjih.

Zdravniki sicer natančno ne vedo, kaj sproži in zakaj se začne ta proces, vedo le, geni ne povzročajo revmatoidnega artritisa, lahko nas naredijo le bolj dovzetne, dejavnike pa iščejo v okolju, kot so okužba z nekaterimi virusi in bakterijami, ki lahko sprožijo bolezen.

Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za revmatoidni artritis.

Revmatoidni artritis po navadi prizadene več žensk kot moških in obolenje se začne v zreli starostni dobi. Če ima kdo v družini revmatoidni artritis, imate lahko povečano tveganje za bolezen. Kajenje cigaret povečuje vaše tveganje za razvoj revmatoidnega artritisa, zlasti če imate genetsko nagnjenost za razvoj bolezni. Kaže, da je kajenje povezano tudi z večjo resnostjo bolezni.

Okoliške izpostavljenosti so tudi eden od dejavnikov za razvoj bolezni. Če ste bili izpostavljeni azbestu ali silicijevemu dioksidu, je tveganje za razvoj revmatoidnega artritisa toliko večji. Tudi prekomerna teža, sploh pri ženskah je eden od dejavnikov za razvoj bolezni.

 

Revmatoidni artritis – zapleti.

Osteoporoza.

Revmatoidni artritis skupaj z nekaj zdravili, ki se uporabljajo za zdravljenje, lahko poveča vaše tveganje za osteoporozo – stanje, ki oslabi vaše kosti in jih bolj izpostavi k zlomu.

Revmatoidni vozlički.

Te čvrsta tvorba tkiv se najpogosteje pojavijo okoli delov telesa, kot so komolci, lahko pa se ti vozlički tvorijo kjerkoli v telesu, vključno s pljuči.

Suhe oči in usta.

Ljudje, ki imajo revmatoidni artritis, lahko imajo Sjogrenov sindrom, motnjo, ki zmanjšuje količino vlage v  očeh in ustih.

Okužbe.

Sama bolezen in veliko zdravil, ki se uporabljajo za boj proti revmatoidnemu artritisu, lahko poslabša imunski sistem, kar vodi tudi do okužb.

Sindrom krpalnega kanala.

Če revmatoidni artritis vpliva na zapestja, lahko vnetje stisne živce, ki služi večini rok in prstov.

Težave s srcem.

Revmatoidni artritis lahko poveča vaše tveganje za skrčene in blokirane arterije, kot tudi vnetje »vreče«, ki obdaja vaše srce.

Pljučna bolezen.

Ljudje z revmatoidnim artritisom imajo povečano tveganje za vnetje in brazgotinjenje pljučnih tkiv, kar lahko privede do progresivne zasoplosti.

Limfoma.

Revmatoidni artritis povečuje tveganje za limfom, skupino krvnih rakov, ki se lahko razvijejo v limfnem sistemu.

 

6 nasvetov za obvladovanje simptomov revmatoidnega artritisa

Bodi fizično aktivni.

Ostati fizično aktiven je ključnega pomena za krepitev mišic in ohranitev gibljivih sklepov. Prav tako lahko ščiti vaše sklepe pred nadaljnjo poškodbo. Redna vadba izboljšuje kakovost spanja, kar je še posebej koristno, če vam revmatoidni artritis otežuje spanec.

Uporabite toplotno ali hladno terapijo.

Tople kopeli, prhe, grelne blazinice ali vrečke, ki jih segrejete v mikrovalovni pečici, lahko pomagajo pri olajšanju bolečin in okrnelosti. Za tako imenovane izbruhe simptomov je običajno bolje uporabiti hladna pakiranja za otrplost bolečine in tako se zmanjšanje vnetje.

Podprite svoje sklepe.

Opornice lahko zmanjšajo bolečino in oteklino s podporo sklepov. Prosite fizičnega ali poklicnega terapevta, da vam pomaga izbrati in prilegati pravo oporo.

Uporabite naprave za samo pomoč.

Zadrgo, ki jo narahlo vlečete, je dobra izbira, saj boste težko zapenjali gumbe, obujte široke in udobne čevlje, uporabite kolesa na vozičke in kovčke za težji tovor in druge naprave.

Zdravila.

Zdravila za revmatoidni artritis lahko olajšajo simptome, zmanjšajo vnetje in upočasnijo napredovanje bolezni. Vendar je najbolje, da uporabljate zdravila skupaj z drugimi strategijami. Posvetujte se z zdravnikom, ali so zdravila prava za vas.

Izberite zdrav življenjski slog.

Potrebovali boste počitek in predvsem dobro spanje, izogibajte se tobačnemu dimu, uporabite tehnike za zmanjševanje stresa, kot so meditacija, predvsem pa jejte zdravo hrano.

 

Revmatoidni artritis – najboljše vaje.

Raztezanje.

Idealna rutina raztezanja bo drugačna za vsako osebo in bo odvisna od tega, kateri sklepi so prizadeti in kakšni simptomi se pojavijo. Vendar pa raztegovanje pogosto vključuje počasi in nežno premikanje sklepov kolen, rok in komolec.

Tipična rutina raztezanja je lahko sestavljena iz segrevanja s hojo na mestu ali masiranje rok med sedenjem ali stoje 3–5 minut. Vsako raztezanje naj traja 10–20 sekund in ponavljajte sklop 2 do 3 krat. Uporabite lahko tudi joga trak lahko

Hoja.

Hoja je ena izmed oblik vadbe, ki lahko pomaga pri zdravju srca in sklepov in razpoloženju. Bistveno je, da nosite ustrezne čevlje in ostanete hidrirani, tudi če hoja ni naporna. Pogosto je sprva treba hoditi počasi in nato povečevati tempo hoje, kolikor je to pač mogoče.

Tai chi, joga in pilates.

Tako tai chi kot joga združujeta globoko dihanje, pretok gibov, nežne drže in meditacijo. Povečujejo prožnost, ravnotežje in razpon gibanja, hkrati pa zmanjšujejo stres. Prav tako priporočam pilates, saj je to  vsaj za začetnike nezahtevna aktivnost, ki stabilizira sklepe in krepi mišice okoli njih.

Vaje v vodi.

Voda pomaga podpirati telesno težo, kar pomeni, da vodne vaje ne pritiskajo močno na sklepe. Plavanje, vodna aerobika in druge nežne vodne vaje lahko povečajo prožnost, razpon gibanja in stabilnost telesa. Prav tako lahko zmanjšajo stres in otrplost sklepov.

Kolesarjenje.

Ker revmatoidni artritis povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, je ključnega pomena, da je srce čim bolj zdravo. Kolesarjenje s stacionarnim kolesom je lahko varen način za premikanje sklepov in mišic ter izboljšuje srčno-žilno kondicijo. Poleg izboljšanja aerobne kondicije lahko kolesarjenje zmanjša otrplost, poveča razpon gibanja in trdnosti nog ter zgradi vzdržljivost.

Vaje za roke.

Revmatoidni artritis lahko včasih povzroči omejeno uporabo rok. Upogibanje zapestja gor in dol, počasno premikanje prstov, širjenje prstov široko na mizi, in stiskanje s stres žogo, vse to lahko pomaga povečati moč in prožnost v rokah.

Največ lahko storite sami in si s pomočjo danih nasvetov pomagate blažiti bolečine, vsekakor pa je dobro, če revmatoidni artritis odkrijete pravočasno in se o diagnozi pogovorite z izbranim zdravnikom.