Revma in fizioterapija

Revma bolnikom s to boleznijo povzroča zelo močne bolečine, saj povzroča vnetje sklepov, mišic, kosti, vezi in drugih tkiv. Zaradi tega nastopijo različne težave z gibanjem, ki se na začetku kažejo kot zmanjšana gibljivost, v kasnejših fazah bolezni in predvsem v primeru, če revma ni ustrezno zdravljena, pa tudi kot izguba zmožnosti izvajanja nekaterih gibov ali mobilnosti. Pri preprečevanju takšnih težav najbolj lahko pomaga fizioterapija, ki v procesu spopadanja s to boleznijo predstavlja nepogrešljivo metodo lajšanja nekaterih simptomov in preprečevanja sekundarnih težav.

Fizioterapija odpravlja nekatere težave, ki jih povzroča revma

Fizioterapija pomaga lajšati nekatere težave, ki jih povzroča revma, oziroma jih v veliki meri celo odpravlja, saj redno izvajanje vaj pod vodstvom fizioterapevta omogoča:

• izboljšanje gibljivosti sklepov,
• ohranjanje mišične moči ter mišične mase,
• lajšanje ali celo preprečevanje bolečine,
• preprečevanje deformacije sklepov,
• boljšo telesno vzdržljivost.

Kakšne vaje je priporočljivo izvajati?

Fizioterapija mora biti vedno individualno prilagojena, kar še posebej velja v primeru, če ima nekdo več različnih bolezni ali zdravstvenih težav oziroma so njegove gibalne zmožnosti zaradi bolezni do določene mere omejene. Izkušen fizioterapevt bo tako vaje prilagodil posameznemu klientu tako, da bodo čim bolj primerne zanj in bo imelo njihovo izvajanje zanj čim več koristi. Navadno je fizioterapija sestavljena iz naslednjih vrst vaj, ki so priporočljive za vse osebe, ki jim je bila diagnosticirana revma:

• vaje za ohranjanje in izboljševanje gibljivosti sklepov,
• vaje za preprečevanje upadanja mišične mase in povečanje mišične moči,
• vaje za vzdrževanje splošne telesne forme in vzdržljivosti,
• vaje za raztezanje mišic in kit.

Samostojno izvajanje vaj, ki jih priporoči fizioterapevt

Domača telovadba je sicer zelo koristna, a je treba izbrati ustrezne vaje. Vse vaje, ki jih izvaja oseba, pri kateri je bila diagnosticirana revma, morajo biti izbrane tako, da ta z njimi ne preobremeni svojih sklepov, saj bi to lahko težave, ki jih povzroča revma, še poslabšalo. Zaradi tega je najbolje, če ustrezne vaje izbere fizioterapevt.

Fizioterapevt vsakemu klientu na terapiji namreč pokaže tudi vaje, ki jih ta lahko ta izvaja samostojno doma in s katerimi lahko doseže izboljšanje stanja. Pri tem je zelo pomembna pravilna izvedba vaj, zato je treba pri njihovem izvajanju natančno upoštevati navodila terapevta. Ta bo tudi presodil, kako pogosto je treba izvajati vaje in koliko ponovitev je smiselno narediti, da vaje ne bodo prenaporne. Redna telovadba doma lahko znatno pripomore k zmanjšanju težav s sklepi, pomaga pa tudi pri odpravljanju jutranje okorelosti in bolečine, povezane z njo.

Pomembno je skrbeti tudi za dobro telesno držo. Če ta ni ustrezna, jo je s temu namenjenimi vajami možno popraviti. Tudi pred izvajanjem takšnih vaj se je pametno posvetovati s fizioterapevtom, ki presodi, ali so določene vaje primerne za nekega klienta ali ne. Fizioterapija namreč vedno izhaja iz potreb klienta in ciljev, ki jih ta s terapijo želi doseči.

Gibati se je treba kljub bolečini

Revma pa žal poleg gibalnih težav povzroča tudi zelo močno in dalj časa trajajočo bolečino. Ta je navadno še posebej izrazita zjutraj oziroma takoj po vstajanju, ko je bilo telo ponoči dalj časa v mirujočem položaju, zato ga je takrat zelo težko spraviti v pogon. Kljub temu pa je to nujno – če namreč sklepov ne uporabljamo, začne njihova gibljivost še bolj upadati, lahko pa pride tudi do skrajšave vezi in sklepne ovojnice, kar vodi v deformacijo (razobličenje) sklepov. Prav tako pa zaradi nezadostne uporabe mišic pride do upadanja mišične mase, kar je nasploh ena od težav, ki jo povzroča revma. Če se temu želimo izogniti, je treba skrbeti za redno gibanje, pri čemer poleg različnih športnih aktivnosti, kot so na primer hoja, plavanje ali kolesarjenje, najboljšo izbiro predstavlja prav fizioterapija.

Kaj narediti, če so sklepi otekli?

Če so sklepi otekli in gre torej za akutno vnetje, je potrebno nekaj dni počitka, ki pa nikakor ne sme trajati predolgo. Bolečino je v tem času možno umiriti in blažiti s protibolečinskimi zdravili in z obkladki – če je sklep zelo topel, največkrat pomagajo hladni obkladki, ki koristijo pri umirjanju vnetja, ko se bolečina nekoliko umiri, pa je koristno sklep segrevati s toplimi obkladki in drugimi toplimi oblogami, lahko pa v ta namen uporabimo tudi topel tuš ali kopel. Segrevanje namreč sprošča mišično napetost, zato tudi bolečina nekoliko popusti.

Po kratkem obdobju mirovanja pa je treba čim prej spet začeti z gibanjem, četudi je še prisotna bolečina, vendar pa izbrane vaje na začetku ne smejo biti prenaporne. Izbrati je treba vaje, ki ne preobremenijo sklepov, ampak so namenjene predvsem njihovemu razgibavanju in krepitvi mišične mase. Najbolje je, da tudi v takšnih primerih ustrezne vaje izbere fizioterapevt oziroma se z njim že vnaprej dogovorite, kakšne vaje so v tem obdobju najbolj koristne. Ravno tako si je pametno privoščiti sprehod, takoj ko je to mogoče. V primeru hujše otekline ali močne bolečine, ki ne popusti, pa je nujno obiskati zdravnika, ki bo presodil o nadaljnjih ukrepih.