Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Revma oziroma revmatizem je izraz, ki ga ljudje izmenično uporabljajo za različne bolezni in težave s sklepi, kostmi in mišicami. Mišljenje, da je revma ena bolezen je napačna, ker je to zgolj področje, znotraj katere so opredeljene različne bolezni, ki se nanašajo na sklepe, kosti, vezi in kite, lahko pa tudi na nekatere notranje organe, kot so srce, pljuča, ledvice in celo kožo.

Kaj je revma?

V Sloveniji vsaka četrta oseba, ki obišče osebnega zdravnika, pride zaradi težav in bolečin v sklepih in mišicah. Čeprav ima veliko oseb revmatske simptome, pa to še ne pomeni, da ima revmatsko bolezen. Prav tako je zmotno mišljenje, da so lahko žrtve revme samo starejše osebe. Nekatere revmatske bolezni se lahko pojavijo že pri otrocih, je pa seveda pogostost teh bolezni večja pri odraslih. Pri velikem številu revmatskih bolezni gre za motnjo delovanja imunskega sistem in jih zato ni možno pozdraviti, ampak samo omiliti, nekaj pa je tudi takih, ki se jih lahko dokončno pozdravi. Revmatologi ločijo več kot 100 različnih revmatičnih bolezni, ki se med seboj razlikujejo pa simptomih, vzrokih, bolezenskih spremembah in nato še diagnosticiranju in zdravljenju. Ker so lahko za različno revmatsko bolezen simptomi podobni ali pa celo enaki, je včasih postavljanje diagnoze težavno, prav tako pa mogoče, da ima oseba več revmatskih obolenj hkrati.

revma

Revma - simptomi

Bolečine v križu
Revmatoidni vozliči pod kožo
Nespečnost, utrujenost, hujšanje
Vnetje očes, občutek suhih oči ali ust
Na pogled rdeči in toplejši, deformirani sklepi
Neznačilne in nepoznane bolečine v mišicah
Prekomerno izpadanje las, pretirano znojenje
Oteklina v enem ali več sklepih, otrdeli sklepi
Neznani kožni izpuščaji, pojav razjed na ustih ali spolovilu
Pojavljanje težav pri premikanju enega ali več sklepov
Povišana telesna temperatura, na splošno slabše počutje
Ponavljajoča in/ali stalna bolečina, ki se pojavlja brez jasnega vzroka

Simptomi se za različne oblike revme pojavljajo različno in lahko se pojavlja en ali več simptomov zato je v prvi fazi ključen obisk osebnega zdravnika, ki vas nato potrebi napoti naprej k specialistu. Čeprav natančni vzroki za razvoj revmatskih bolezni niso znani, pa je potrebno omeniti, da najverjetneje na pojav bolezni vplivajo tako dedni kot drugi dejavniki.

Vrste revmatskih bolezni

Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je avtoimunska kronična vnetna revma. V Sloveniji je približno 20.000 oseb s to boleznijo. Bolezen lahko prizadene tako otroke, kot odrasle, je pa res, da se začetek najpogosteje pojavi pri ljudeh v starosti med 30 in 55 let. Povprečno za to obliko revme večkrat zbolijo ženske. Točni vzroki za nastanek bolezni niso znani, so pa bolj dovzetni ljudje z revmatoidnim artritisom v družini.

Revma se lahko pojavi nenadno ali pa počasi. Po navadi se začne s simetričnim vnetjem malih sklepov, kot so členki na rokah in nogah in se pojavi v več sklepih naenkrat. Vnetje traja 6 ali več tednov, kasneje pa se artritis pojavi še na velikih sklepih (koleno, komolec). Poleg ostalih simptomov je potrebno biti pozorni na revmatoidne vozliče na komolcih in podlahti, ki kažejo na težji potek bolezni. Zgodnje odkritje bolezni pomaga preprečiti razvoj sklepnih deformacij in ostalih škodljivih posledic. Čimprej je potrebno začeti z zdravljenjem, cilj pa je, da se revmatoidni artritis popolnoma umiri in se zniža stopnja vnetja. Čeprav ta vrsta revme ni popolnoma ozdravljiva, pa obstaja veliko metod, kot je jemanje protibolečinskih zdravil in fizioterapija, ki lajšajo simptome in preprečujejo poslabšanje stanja, kar vodi v bolj kvalitetno življenje.

Juvenilni idiopatski artritis

Juvenilni pomeni, da se simptomi pokažejo pred dopolnjenim 16. letom starosti, idiopatski pa, da natančni vzrok bolezni ni znan. Torej, juvenilni idiopatski artritis je avtoimunska kronična bolezen sklepov, ki se pojavlja pri otrocih, natančen vzrok zakaj, pa še ni znan. Bolezen je redka in ni dedna, torej starši ne prenašajo bolezni neposredno na otroke. Obstaja več različnih oblik juvenilnega idiopatskega artritisa, ki se razlikujejo po številu prizadetih sklepov, poleg prisotnosti nekaterih drugih bolezni.

Za potrditev diagnoze je potrebno čakati več kot 6 tednov, da se izključijo ostale oblike revme, ki bi bile lahko vzrok za povzročitev artritisa. Cilj zdravljenja je umiritev bolezni, potek pa je odvisen od oblike in začetka odkritja bolezni. V nekaterih primerih se bolezen umiri kar sama. Pri zdravljenju se je poleg običajnih rehabilitacijskih postopkov potrebno posvetiti tudi psihičnem zdravju otroka in kako bolezen vpliva nanj in na celotno družino.

Spondiloartritis

Spondiloartritisi so skupina bolezni, med katerimi sta najpogostejša ankilozirajoči spondilitis in psoriatični artritis. Ankilozirajoči spondilitis je kronična vnetna revma, za katero je značilno vnetje hrbtenice. Točni vzroki za nastanek bolezni niso znani, verjetno jih je več,  je pa pri večini obolelih prisoten genski označevalec, zato se bolezen najlažje odkrije z laboratorijskimi preiskavami. Za to obliko revme zbolevajo predvsem mlajši moški, do 40. leta starosti.

Med prvimi simptomi se pojavi bolečina v spodnjem delu hrbtenice ali pa še nižje, ki se nato širi v stegna ali prsni koš, traja pa vsaj tri mesece. Prisotna je tudi tako močna nočna bolečina, zaradi katere mora bolnik vstati in se razgibati, poleg nje pa še jutranja otrdelost. Ker je bolečina stalna in se zmanjša ob gibanju in je zato priporočljiva fizična aktivnost. Zmanjšana se tudi gibljivost hrbtenice in razteznost prsnega koša. Glede na aktivnost bolezni, se prilagaja intenzivnost zdravljenja.

Psoriatični artritis je oblika avtoimunske kronične vnetne revmatske bolezni, ki je povezana z luskavico. Bolezen se pojavlja tako pri moških kot pri ženskah in sicer med 30. in 55. letom. Ustrezno zdravljenje je ključno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do nepopravljive okvare sklepov, v skrajnem primeru tudi invalidnost. Čeprav vzroki za nastanek še niso raziskani, so glavni dejavniki tveganja poleg starosti še družinska nagnjenost in pa prisotnost luskavice, ki pa je tudi največji dejavnik za pojav psoriatičnega artritisa.

Protin revma ali putika

Protin ali putika je revmatska presnovna bolezen, ki spada v skupino s kristali povzročenimi sklepnimi vnetji. Po večini zbolevajo moški med 30. in 50. letom starosti, ženske pa šele po menopavzi. Dejavnike tveganja vključujejo še prekomerna teža, prekomerno uživanje alkohola, slabše delovanje ledvic, povišan krvni tlak, uživanje zdravil za odvajanje vode in visoka raven sečne kisline v krvi.

Čeprav lahko visoka raven sečne kisline v krvi traja več let, poleg tega pa vsak ne zboli za protinom, se prvi pojav oziroma napad protina kaže kot vnetje enega sklepa, po navadi je najprej prizadet palec na nogi. Bolečina, ki spremlja vnetje sklepa se lahko pojavi zelo hitro, npr. čez noč in zjutraj, ko se bolnik zbudi s toplim, pordelim in oteklim sklepom, je bolečina neizmerno močna. S časoma se stopnja bolečine stopnjuje in pojavlja pogosteje, z vse več prizadetimi sklepi. Pri napadu bolečine je potreben počitek, hlajenje vnetnega sklepa in po potrebi uživanje protibolečinskih tablet. Poleg tega pa je v večini primerov priporočljivo še jemanje tablet za zmanjšanje ravni sečne kisline v krvi in primerna dieta. Če se bolnik drži navodil zdravnika, se lahko pogostost napadov zmanjša ali pa celo preneha.

Vas zanima rehabilitacija pri naših terapevtih?
Prijavite se na brezplačni pregled in skupaj bomo sestavili plan zdravljenja!

Degenerativna revma

Osteoartroza

Osteoartroza je ena izmed najpogostejših sklepnih revmatskih bolezni, ki prizadene sklepe z velikim obsegom gibanja, kot so na primer kolki, kolena, gležnji in rame. Glavna značilnost osteoartroze je propadanje sklepnega hrustanca. S staranjem se namreč hrustanec spreminja in posledično tanjša, zato tudi bolj občutljiv na različne zunanje dražljaje, ki ga še dodatno tanjšajo in spreminjajo. Kasneje lahko nastopi tudi vnetje sklepa in obsklepnih struktur. Bolezen prizadene 40% ljudi, starejših od 45 let in več kot 80% oseb, starejših od 75 let. Osteoartrozi so dvakrat bolj podvržene ženske, med dejavnike tveganja pa spada še povečana telesna teža, dedna nagnjenost, prevelika obremenitev sklepov in hrbtenice, prirojene nepravilnosti in poškodbe.

V začetku bolezni je prisotna bolečina zjutraj in ob aktivnosti. Potem se lahko pojavljajo tudi otekline in okorelost sklepov, kar vodi v zmanjšano gibljivost. Zaradi degradacije hrustanca sklepi velikokrat ob gibanju pokajo in/ali škrtajo, na samem sklepu pa nastanejo izrastki, ki se jih lahko vidi in občuti. Po diagnozi so cilji zdravljenja lajšaje in zmanjšanje bolečine in okorelosti v sklepih. Tega se po priporočilu zdravnika lahko loti z različnimi zdravili in drugimi metodami zdravljenja. V skrajnem primeru je po priporočilu zdravnika mogoča tudi operacija, kjer se sklep zamenja. V vsakem primeru je koristna vključitev v fizioterapevtsko zdravljenje, ki pomaga pri gibljivosti.

Zunajsklepna revma

Zunajsklepni revmatizem se nanaša na vnetje mišic, kit, živcev in podkožnega vezivnega tkiva. Ta oblika revmatizma po navadi ne povzroča trajnih sprememb, razen kadar se pojavi z vnetnimi revmatskimi boleznimi.  Praviloma so težave, ki se pri tem stanju pojavijo prehodne in pogosto tudi samodejno minejo. Nastanejo predvsem zaradi raznih poškodb, prevelike in/ali nepravilne obremenitve, kar nastane pri nekaterih poklicih, športnikih in ponavljajočih se gibih in pri degeneraciji in vnetnih spremembah mehkih obsklepnih delov. V večini primerov zdravljenje poteka lokalno in posebni ukrepi niso potrebni, kar pa ne velja, če se zunajsklepna revma pojavi v povezavi z vnetnimi revmatskimi boleznimi. Pri samem zunajsklepnem revmatizmu je zdravljenje z  masažo, razgibavanjem, uporabo antirevmatskih mazil in protibolečinsko obsevanje dovolj.

Sindrom fibromialgije

Sindrom fibromialgije je revmatska bolezen, pri katerem je bolnik močno utrujen in v mišicah, kitah in vezeh čuti močno bolečino. Oblika te revmatske bolezni sodi v skupino zunajsklepnega revmatizma. Ker pri tej obliki sklep ni nikoli vnet, se uvršča v revmatizme mehkih tkiv. Značilno je, da večina bolnikov v številnih mišicah čuti bolečino in sicer, kot da bi mišice napenjali ali pa bi bile utrujene zaradi dela. Bolečina se lahko seli iz enega dela telesa v drug, prav tako pa je jakost bolečine pri bolnikih različna. Nekateri simptomi so podobni tistim pri kronični utrujenosti, kot je težava s spanjem in nepojasnjena utrujenost, ki traja več mesecev.

Točni vzroki niso znani, k nastanku bolezni pa pripomorejo poškodbe, hormonske spremembe, čustven stres in pomanjkanje telesne aktivnosti. Sindrom fibromialgije je pogosto prisoten pri drugih boleznih in je včasih skrit, zaradi česar ga posledično ne zdravijo. Po uspešni diagnozi se taka vrsta revme zdravi s protibolečinskimi tabletami, primernimi vajami za krepitev mišic in z učenjem bolnika kako sprostiti mišično napetost.

Preventiva in samopomoč

Ker za revmatske bolezni točni vzroki niso znani, tudi primerne preventive oz. preprečevanje revme ni. Je pa način življenja pri nekaterih oblikah revme tesno povezan z njenim nastankom in stopnjo obolelosti. Tako imenovan zdrav način življenja, ki vključuje zdrave prehranjevalne navade in redno telesno vadba igra vlogo pri razvoju nekaterih revmatskih obolenjih, sploh pa je tak način življenja priporočljiv tudi po podani diagnozi.

Ključno je, da se bolnik o svoji bolezni izobrazi. O primerni prehrani se lahko bolnik pozanima pri dietetiku, za pravilno gibanje, ki bo poleg redne telesne aktivnosti pomagalo pri gibljivosti in zmanjšanju vnetja sklepov pa pri fizioterapevtu. Ti so usposobljeni, da bolniku podajo točna navodila za izvajanje vaj, ki pomagajo pri določenih simptomih. Napačno izvajanje vaj lahko namreč naredi več škode kot koristi.

Diagnoza

Pri simptomih, ki kažejo na revmatsko obolenje, je treba čim prej obiskati osebnega zdravnika, ki pacienta potem napoti na pregled pri specialistu revmatologu. Revmatolog nato na podlagi simptomov in preiskav ugotovi, ali gre za revmatsko obolenje, katero obliko, stopnjo itd. Za diagnozo revmatolog uporabi različne metode:

  • pregled sklepov,
  • laboratorijske preiskave,
  • rentgensko slikanje kosti in sklepov,
  • ultrazvok mehkih tkiv,
  • slikanje z magnetno resonanco.

Na podlagi rezultatov in po posvetovanju z bolnikom se revmatolog odloči za primerno obliko zdravljenja. Velikokrat se v sklopu zdravljenja različnih oblik revme priporoča tudi obisk fizioterapevta.

Revma - zdravljenje

Cilj zdravljenja je umiritev bolezni. Za zdravljenje se uporablja različne metode in tehnike, ki pri vsaki obliki bolezni različno pomaga bolniku. Največkrat so med prvimi metodami omilitev različnih bolečin s protibolečinskimi tableti ali pa uporaba različnih bioloških zdravil. Ko pa je diagnoza že podana, pa se predpisuje tablete, ki upočasnjujejo bolezen ali pa izboljšujejo delovanje imunskega sistema. Priporočljivo je, da bolniki tudi vsakodnevno izvajajo vaje za boljšo gibljivost, ki jih predpiše fizioterapevt. Revma vpliva na vsakdanje življenje in zaradi pogostih bolečin in težav gibanja se lahko pri pacientu razvijejo tudi druge bolezni, ki slabšajo kvaliteto življenja npr. depresija. Zato mora v tem primeru oseba jemati tudi zdravila za te bolezni.

Pri zdravljenju je pomembno, da je pacient o svoji obliki revme informiran in cilj je, da nadaljuje z življenjem kar se da neovirano. Čeprav so nekatere oblike nepredvidljive in lahko resno otežujejo pacientov vsakdan, je pomembno, da poskuša živeti samostojno, hoditi v službo in biti aktiven. Pri tem so v veliko fizično in psihično pomoč svojci in prijatelji.

Kje nas najdete?

Vas zanima zdravljenje pri nas?
Pišite nam in se naročite na brezplačen pregled.