Revma in fizioterapija

Revma je vrsta kronične bolezni, ki prizadene sklepe. Sklepi zaradi nje postanejo boleči in pordeli ter vedno težje gibljivi, revma pa lahko povzroči tudi bolečine v obsklepnih tkivih, kosteh, mišicah in kitah. Čeprav se z boleznijo največkrat soočajo starejši, lahko zbolijo tudi mlajši. V Sloveniji ima s takšnimi obolenji težave več kot 25.000 ljudi.

Več kot 100 različnih vrst revmatičnih obolenj

Poimenovanje revma se uporablja kot krovno ime za vrsto revmatičnih obolenj, ki se med seboj lahko precej razlikujejo. Skupno jim je predvsem to, da na tak ali drugačen način prizadenejo predvsem sklepe oziroma celotni mišično-skeletni sistem. Obstaja torej več kot 100 različnih vrst takšnih obolenj, med katerimi so na primer:

• revmatoidni artritis, ki zaradi vnetja notranje sklepne ovojnice povzroča bolečine in okorelost sklepov, sčasoma pa tudi njihovo deformacijo,
• artroza, ki velja za najbolj pogosto bolezen sklepov ter povzroča predvsem težave s koleni, kolki, členki na rokah ter s hrbtenico,
• ankilozirajoči spondilitis, ki povzroča vnetja in bolečino predvsem na nasadiščih hrbteničnih vezi,
• psoriatični artritis, ki poleg vnetja sklepov povzroča tudi luskavico,
• enteropatični artritis, pri katerem vnetje sklepov spremlja vnetna črevesna bolezen,
• fibromialgija, pri kateri gre za zunajsklepno bolezen, ki povzroča bolečine v mišicah in na rastiščih kit,
• putika (protin), zaradi katere se na sklepe in obsklepna tkiva začenjajo odlagati kristali iz sečne kisline,
• vaskulitis, ki povzroča izrazito jutranjo okorelost, bolečine v mišicah ter vnetje žil,
• sistemski lupus eritematozus kot avtoimuna bolezen vezivnih tkiv, ki lahko prizadene tako sklepe kot druge dele telesa,
• Sjögrenov sindrom, pri katerem se sklepnemu vnetju pridružuje tudi vnetje žlez z zunanjim izločanjem,
• mešana bolezen vezivnega tkiva, ki se izraža z vnetji sklepov, rdečkastimi izpuščaji in številnimi drugimi simptomi.

Revma – kakšni so simptomi te bolezni?

Čeprav se revma kaže v različnih oblikah, pa so nekateri simptomi prisotni skoraj pri vseh vrstah tega obolenja. Najpogostejši simptomi so tako:

• otekli sklepi,
• okoreli, težko gibljivi in boleči sklepi (bolečina v sklepih je najpogostejša zjutraj),
• pordeli sklepi, ki so tudi toplejši na dotik,
• bolečine v mišicah,
• utrujenost in slabo počutje (lahko se pojavi tudi povišana temperatura),
• postopna deformacija sklepov.

Postavitev diagnoze revma

Pregled najprej opravi osebni zdravnik, nato pa še strokovnjak revmatolog, ki tudi postavi diagnozo revma in določi potek zdravljenja. Pri tem so potrebne različne preiskave, čeprav velikokrat že samo pregled sklepov pokaže, da je vzrok zanje prav revma – vsekakor pa je to treba potrditi še z drugimi diagnostičnimi metodami, med katerimi se običajno uporabljajo predvsem laboratorijska diagnostika krvi ter rentgen kosti in sklepov, po potrebi pa tudi ultrazvok mehkih tkiv. Na tak način se tudi določi, za katero vrsto revmatičnega obolenja gre.

Revma in zdravljenje

Ker obstaja več kot 100 revmatskih obolenj, je za pravilno zdravljenje najprej potrebna natančna diagnoza, nato pa je zdravljenje treba prilagoditi tudi glede na trenutno stanje bolnika in glede na napredovanje bolezni. Revma se v prvi fazi največkrat zdravi s protibolečinskimi zdravili in z antirevmatiki, ki bolniku omogočajo, da lažje prenaša bolečine v sklepih in drugih delih telesa. Med drugim se za zdravljenje uporabljajo tudi antirevmatiki v obliki mazil, pri lajšanju bolečine pa lahko pomagata tudi hlajenje ali gretje bolečih sklepov.
Priporočljiva je tudi fizioterapija, ki pomaga preprečevati okorelost sklepov in ohranjati njihovo gibljivost. Pri določenih vrstah revmatizma, kot je na primer protin, pa se lahko pri zdravljenju uporablja tudi ustrezna dieta, s katero je možno omiliti težave. Nekatere študije kažejo, da bi bila ustrezna prehrana lahko pomembna tudi pri drugih vrstah revmatizma, kakršen je na primer artritis, pri čemer se ugotavlja predvsem koristnost omega 3 maščobnih kislin.

Kako si lahko pomaga bolnik sam?

Zdravljenje je usmerjeno predvsem k zmanjševanju bolečine in zmožnosti življenja z boleznijo brez prevelikih težav, k čemur lahko veliko prispeva tudi bolnik sam. Pri tem je koristno:

• vsakodnevno razgibavanje, pri čemer je najbolje, če se uporablja vaje, ki jih posebej za določenega bolnika izbere usposobljen fizioterapevt,
• fizioterapija, na kateri se bolnik ne nauči le ustreznih vaj za razgibavanje, temveč tudi pravilne telesne drže,
• telesna vadba, pri čemer se najbolj priporoča plavanje,
• fizioterapija na domu, ki je še posebej priporočljiva za bolnike, ki se zaradi težav s sklepi težko gibljejo,
• izogibanje prevelikim obremenitvam telesa (pri športu, pri delu),
• razgibavanje med dolgotrajnim sedečim delom,
• izogibanje dolgotrajnim prisilnim držam telesa,
• različne tehnike sproščanja,
• zmanjšanje telesne teže, s čimer je možno razbremeniti sklepe,
• zdrava prehrana, v kateri mora biti dovolj kalcija ter vitaminov C in D,
• primerna obutev, ki kljub težavam s sklepi lajša gibanje.

Redno razgibavanje sklepov je bistvenega pomena

Revma je bolezen sklepov, ki zaradi bolezni postajajo vedno težje gibljivi in okoreli ali se zaradi nje celo deformirajo. Zaradi tega pomembno pomoč pri zdravljenju vseh vrst revmatičnih obolenj predstavlja razgibavanje sklepov, pa naj si bo to telesna vadba, ukvarjanje s športom, fizioterapija ali kakšna druga oblika gibanja. Z rednim razgibavanjem sklepov je mogoče:

• preprečiti ali zmanjšati okorelost sklepov,
• zmanjšati napetost v mišicah in sklepih ter s tem omiliti bolečino,
• izboljšati gibljivost sklepov,
• poskrbeti, da bolezen počasneje napreduje oziroma da so simptomi manj izraziti,
• poskrbeti za lajšanje življenja s simptomi, ki jih povzroča revma.