Fizioterapija, nevrofizioterapija in kinezioterapija – Therapia

REVMATOIDNI ARTRITIS

Revmatoidni artritis je vnetno revmatsko obolenje, ki prizadene predvsem sklepe in obsklepne dele, redkeje pa tudi nekatere druge dele telesa (pljuča, koža, srce, oči itd.). V Sloveniji ima revmatoidni artritis približno 20.000 bolnikov, kar predstavlja približno 1 % prebivalstva.

Kaj je revmatoidni artritis?

Gre za kronično vnetno in avtoimunsko bolezen sklepov, ki nastane zaradi  vnetja sklepne ovojnice, kar povzroči okvaro sklepnega hrustanca. Revmatoidni artritis zato povzroča težave z gibljivostjo sklepov, ki postanejo okoreli in otekli, predvsem pa boleči, zaradi česar gibanje postaja vedno bolj oteženo. Bolečina v sklepih je običajno najmočnejša takoj zjutraj, ko nastopi tako imenovana jutranja okorelost, ki je značilna za revmatoidni artritis.

Dejavniki tveganja za revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, kar pomeni, da do bolezni pride zaradi nepravilnega delovanja imunskega sistema. Vzrok za nastanek bolezni še ni znan, med dejavniki tveganja pa so:

  • ženski spol (ženske zbolevajo trikrat bolj pogosto kot moški),
  • starost (pri ženskah se bolezen običajno začne med 30. in 60. letom, pri moških pa navadno šele po 55. oziroma 60. letu),
  • kajenje,
  • prekomerna telesna teža,
  • kombinacija genskih dejavnikov in okužb, hormonskih sprememb ter drugih zunanjih dejavnikov.

Revmatoidni artritis in potek bolezni

Revmatoidni artritis se navadno začne s pordelimi, oteklimi in bolečimi sklepi na:

  • obeh rokah (na prstih obeh rok, zapestjih in komolcih),
  • obeh stopalih oziroma prstih nog.

Kasneje se vnetje razširi še na druge sklepe, kot so:

  • gležnji,
  • kolena,
  • kolki,
  • hrbtenica.

Revmatoidni artritis je kronična bolezen, ki je lahko dalj časa v mirovanju, zato med posameznimi zagoni pride tudi do obdobij, ko simptomi že skorajda izzvenijo (remisija bolezni), nato pa se spet pojavi nov zagon. Sklepi takrat otečejo in postanejo boleči, lahko pa se pojavi tudi rahlo povišana telesna temperatura ter različni drugi simptomi.

Kaj povzroča revmatoidni artritis in zakaj ga je treba zdraviti?

Če revmatoidni artritis ni ustrezno zdravljen, vneti in oboleli sklepi postopoma izgubljajo gibljivost in postanejo deformirani. Zaradi tega lahko pride tudi do trajne deformacije sklepov in invalidnosti, kar se da z ustreznim zdravljenjem na srečo danes že uspešno preprečiti.

Bistven del zdravljenja je poleg odpravljanja vnetja in bolečine prav skrb za ohranjanje čim večje gibljivosti sklepov, zato pomemben del zdravljenja ne predstavljajo le različna zdravila, ampak tudi fizioterapija in nasploh telesna vadba.

Revmatoidni artritis – simptomi in znaki

Bolezen navadno napreduje počasi in prvi simptomi, ki jih povzroča revmatoidni artritis, so lahko skorajda neopazni oziroma zlahka zamenljivi s simptomi drugih bolezni. V začetni fazi je zato revmatoidni artritis včasih težko diagnosticirati.

Med najpogostejšimi simptomi, ki jih povzroča revmatoidni artritis, so:

  • utrujenost in izčrpanost,
  • slabo počutje,
  • nespečnost,
  • znojenje,
  • izguba apetita in telesne teže,
  • jutranja okorelost sklepov,
  • pordeli sklepi,
  • težave z gibljivostjo prstov rok in nog ter drugih sklepov,
  • rahlo povišana telesna temperatura,
  • slabokrvnost,
  • boleči, vneti in otekli sklepi,
  • podkožni revmatoidni vozliči,
  • boleče mišice,
  • trajne deformacije sklepov,
  • invalidnost.

Revmatoidni artritis in druga revmatična obolenja

Obstaja kar več kot 100 različnih revmatičnih obolenj in revmatoidni artritis je le eno od njih. Vsako revmatično obolenje ima svoj potek in svoje značilnosti ter simptome, vendar pa so nekateri simptomi pri vseh enaki, kar otežuje diagnosticiranje. Poleg tega, da imajo različna revmatična obolenja lahko enake simptome, pa je možno tudi, da ima bolnik dve ali več revmatičnih bolezni hkrati, kar je prav tako treba upoštevati pri diagnosticiranju.

Med najpogostejšimi revmatičnimi boleznimi so:

  • revmatoidni artritis,
  • osteoartroza,
  • protin ali putika,
  • sistemski lupus eritematozus,
  • ankilozirajoči spondilitis,
  • sindrom fibromialgije.

Kako diagnosticirati revmatoidni artritis?

Če so prisotni simptomi, ki kažejo na revmatsko obolenje, je treba čim prej opraviti pregled pri specialistu revmatologu, kamor vas po pregledu napoti vaš osebni zdravnik. Revmatolog bo na podlagi simptomov in različnih podrobnih preiskav ugotovil, ali gre za revmatoidni artritis ali za kakšno drugo revmatsko obolenje, ki prav tako potrebuje ustrezno zdravljenje.

Za diagnosticiranje revmatskih bolezni se sicer uporabljajo naslednje metode:

  • klinični pregled sklepov,
  • preiskave krvne slike,
  • rentgensko slikanje kosti in sklepov,
  • ultrazvok mehkih tkiv,
  • slikanje z magnetno resonanco.

Ali je revmatoidni artritis ozdravljiv?

Zdravila, ki bi dokončno ozdravilo revmatoidni artritis, žal zaenkrat še ne poznamo, čeprav nenehno potekajo raziskave v to smer. Obstajajo pa zdravila in različne druge metode zdravljenja, s katerimi lahko vplivamo na potek bolezni in poskrbimo za:

  • lajšanje simptomov in omilitev otekline ter bolečine,
  • pomiritev vnetja sklepov in upočasnjevanje bolezni,
  • preprečevanje trajnih poškodb sklepov in drugih organov,
  • zmanjševanje možnosti za poslabšanje stanja,
  • izboljšanje gibljivosti, samostojnosti in kvalitete življenja.

Kako zdraviti revmatoidni artritis?

Za lajšanje težav, ki jih povzroča revmatoidni artritis, ter za upočasnjevanje poteka bolezni, se uporabljajo:

  • različna protibolečinska in protivnetna zdravila oziroma nesteroidni antirevmatiki,
  • zdravila, ki upočasnjujejo bolezen in izboljšujejo delovanje imunskega sistema,
  • biološka zdravila,
  • različna druga zdravila (zdravila za zaščito želodčne sluznice, antidepresivi itd.),
  • delovna terapija, fizioterapija in različne vaje za izboljšanje gibljivosti,
  • operativna zamenjava sklepa ali kakšen drug operativni poseg.

Kako kvalitetno živeti, če imate revmatoidni artritis?

Za uspešno zdravljenje in čim bolj kvalitetno življenje kljub bolezni je pomembna dobra informiranost o njej ter pozitivna naravnanost tako bolnika kot svojcev, saj je tako spopadanje s simptomi veliko lažje. Revmatoidni artritis namreč poteka nepredvidljivo in postopoma lahko napreduje, zato se je treba aktivno spopasti z njim, če hočemo , da bolnik ohrani samostojnost, čim dlje časa hodi v službo in živi čim bolj aktivno življenje.

Revmatoidni artritis in depresija

Spopadanje s kronično boleznijo, kakršna je revmatoidni artritis, ni enostavno, saj:

  • bolečina postane stalna spremljevalka življenja,
  • je opravljanje že osnovnih opravil zaradi zmanjšane gibljivosti sklepov zelo oteženo,
  • bolezen vpliva na delovno storilnost,
  • je nenehno prisotno slabo počutje,
  • je prisoten strah pred poslabšanjem bolezni.

Pri nekaterih bolnikih zato lahko nastopi tudi depresija, zaradi katere je zdravljenje simptomov, ki jih povzroča revmatoidni artritis zelo oteženo ali praktično nemogoče, saj bolnik nima nobene volje za to.

V takšnih primerih je nujno jemanje antidepresivov, prav tako pa lahko koristita delovna terapija in fizioterapija, ki bolnika naučita določenih vaj in metod, s pomočjo katerih je lahko bolj samostojen. Ko bolnik, ki ga je prizadel revmatoidni artritis, vidi, da lahko kljub bolezni napreduje, ga to motivira za to, da aktivno sodeluje pri zdravljenju.

Metode za lajšanje težav, ki jih povzroča revmatoidni artritis

K lajšanju vseh težav, ki so povezane s tem kroničnim revmatičnim obolenjem, in k boljšemu počutju bolnika, ki se spopada z njim, poleg rednega jemanja ustreznih zdravil koristijo tudi:

  • zdrava in raznovrstna prehrana,
  • čim več gibanja,
  • dovolj počitka in spanca,
  • izogibanje stresnim situacijam,
  • izogibanje pretiranemu fizičnemu naporu,
  • redna telesna vadba oziroma razgibavanje ali fizioterapija,
  • vzdrževanje primerne telesne teže,
  • prenehanje kajenja in pitja alkohola,
  • masaža in sproščanje,
  • akupunktura in druge metode odpravljanja bolečine,
  • primerna obutev, ki olajša hojo kljub bolečim, oteklim ali deformiranim sklepom,
  • redni kontrolni pregledi na vsakih nekaj mesecev,
  • upoštevanje zdravnikovih navodil.

Kako prehrana vpliva na revmatske bolezni?

Na potek revmatskih bolezni lahko vpliva tudi prehrana, a ne pri vseh revmatskih boleznih enako. Najbolj očiten je vpliv prehrane pri protinu ali putiki in osteoporozi ter artrozi, medtem ko vpliv prehrane na revmatoidni artritis ni dokazan v takšni meri.

Prehrana, ki lahko poslabša simptome, ki jih povzroča revmatoidni artritis

Zaenkrat še ni dokazano, da bi lahko s prehrano vplivali na potek bolezni ali preprečili njene simptome, a pričevanja nekaterih bolnikov, ki imajo revmatoidni artritis, kažejo, da izogibanje določeni hrani, kot je na primer predelana ali zelo mastna hrana, lahko prepreči slabšanje bolezni. Če bolnik opazi, da po zaužitju določene hrane pride do poslabšanja, naj se tej hrani izogiba. Priporoča se tudi izogibanje alkoholnim pijačam in prevelikim količinam kave.

Revmatoidni artritis in ustrezna prehrana

Prehrana bolnika, ki ima revmatoidni artritis, mora:

  • biti zdrava, raznovrstna in uravnotežena,
  • vsebovati veliko sadja in zelenjave,
  • vsebovati dovolj vitaminov in mineralov.
  • vsebovati čim manj holesterola in nezdravih maščob,
  • biti ne preveč obilna, da se ohranja primerna telesna teža,
  • biti dovolj bogata, da poskrbi za ohranjanje mišične mase in s tem gibljivosti.

Je v primeru, da imate revmatoidni artritis, potrebna posebna dieta?

Zdravniki sicer osebam, ki imajo revmatoidni artritis, ne priporočajo nobene posebne diete, opozarjajo le na to, da lahko prekomerna teža dodatno obremeni sklepe. Po drugi strani pa revmatoidni artritis povzroči tudi manjšo zmožnost gibanja in s tem zmanjšanje mišične mase, zaradi česar je to zelo pomembno ohranjati. Za to poskrbimo z ustrezno prehrano z dovolj kalorijami in z gibanjem oziroma razgibavanjem. Daljše postenje ali zelo striktne diete z majhnim vnosom hranil in kalorij zato niso priporočljive.

Vpliv ribjega olja ali olja svetlina na revmatoidni artritis

Kot že rečeno, prehrana le minimalno vpliva na revmatoidni artritis in še to ne pri vseh bolnikih. Pri njih lahko določena hrana povzroči poslabšanje stanja, medtem ko druga hrana, kot sta recimo ribje olje in olje svetlina, lahko pripomore k blagemu izboljšanju simptomov.

Ribje olje in olje svetlina naj bi vplivala na zmanjševanje vnetja sklepov in s tem bolečine, ki je značilna za revmatoidni artritis. Ribje olje in olje svetlina namreč vsebujeta:

  • omega 3 maščobne kisline,
  • vitamin A,
  • vitamin D.

Uživanje omega 3 maščobnih kislin omili vnetni proces, zato naj bi imela ribje olje in olje svetlina v kombinaciji z ustreznimi zdravili pri nekaterih bolnikih pozitiven učinek na potek zdravljenja.

Vsekakor pa se mora oseba, ki ima revmatoidni artritis, pred jemanjem kakršnih koli prehranskih dopolnil posvetovati s svojim zdravnikom, prav tako pa je priporočljivo, da se z njim pogovori o primerni prehrani. Zdravnik je tudi pravi naslov za kakršna koli druga vprašanja glede prehrane in nasploh zdravljenja in lajšanja bolečin ter drugih simptomov, ki jih povzroča revmatoidni artritis.

Revmatoidni artritis in gibanje oziroma telesna vadba

Čeprav je v akutni fazi oziroma fazi zagona bolezni počitek zelo pomemben in lahko omili bolečino, pa je za preprečevanje posledic bolezni treba skrbeti za čim bolj redno gibanje, ki poskrbi za ohranjanje gibljivosti sklepov ter s tem tudi za čim večjo samostojnost bolnika, ki ga je prizadel revmatoidni artritis. Pomembno je, da se z gibanjem ne pretirava, saj bi to lahko povzročilo prevelik napor. Vadba mora biti zato prilagojena bolniku in njegovim zmožnostim, ki se lahko od osebe do osebe razlikujejo.

Športi, ki se priporočajo osebam, ki imajo revmatoidni artritis

Osebam, ki imajo revmatoidni artritis, se priporoča zlasti hoja, prav tako pa različne vadbe in vaje, s katerimi se prepreči popolno okorelost ali nadaljnjo deformacijo sklepov ter ohranja mišično maso, kot so na primer:

  • plavanje,
  • joga,
  • vitamin D.
  • tai chi,
  • pilates,
  • kolesarjenje.

Če telesna vadba zaradi prevelike bolečine ali deformacije sklepov ni možna, je potrebno razgibavanje, za katerega poskrbi usposobljen fizioterapevt. Na tak način preprečimo nadaljnje poslabšanje stanja ter poskrbimo za to, da ne pride do trajne deformacije sklepov in invalidnosti.

Pozitivni vpliv vadbe in fizioterapije na revmatoidni artritis

Razgibavanje, ki ga izvaja fizioterapevt, različne vadbe ali druga telesna dejavnost bolnikom, ki jih prizadene revmatoidni artritis, zelo koristijo, saj poskrbijo za:

  • izboljšano gibljivost,
  • premagovanje jutranje okorelosti,
  • več kondicije in energije za opravljanje vsakodnevnih obveznosti,
  • zmanjšanje otekline na sklepih,
  • manj boleče sklepe,
  • okrepitev mišic in kosti,
  • ohranjanje mišične mase,
  • izboljšanje zdravstvenega stanja,
  • boljše počutje in večjo kvaliteto življenja.

Vaje za revmatoidni artritis

Razgibavanje, fizioterapevtske vaje ali telesna vadba morajo biti individualno prilagojeni glede na starost in telesne zmožnosti oziroma stopnjo aktivnosti bolezni, pa tudi glede na druge bolezni, ki so morda prisotne. Pomembno je, da se oseba, ki ima revmatoidni artritis, giba, kolikor je to le mogoče.

V primeru deformacije sklepov lahko ustrezne vaje predpiše tudi delovni terapevt, ki bolniku pomaga, da se nauči določene gibe izvajati na drugačen način, s čimer omili bolečino oziroma poskrbi za več samostojnosti pri vsakodnevnih dejavnostih, higieni, oblačenju, delu.

Prav tako pa je priporočljiva fizioterapija, saj fizioterapevt lahko priporoči primerne vaje in tudi nadzoruje njihovo pravilno izvajanje. Z neustreznim gibanjem namreč lahko po nepotrebnem obremenite že tako poškodovane sklepe, zato je pravilno izvajanje vaje za razgibavanje bistvenega pomena za omilitev bolečine in ostalih simptomov bolezni. Če samostojna vadba ni mogoča ali je zelo otežena, je fizioterapija na domu vsekakor zelo priporočljiva opcija.

Če vas zanima rehabilitacija pri revmatoidnem artritisu in če se želite naročiti na naš brezplačen fizioterapevtski pregled ali če imate za nas kakršno koli vprašanje, le kliknite povezavo pod besedilom.