Vaje za govor po možganski kapi

Vaje za govor po možganski kapi lahko znatno pripomorejo k izboljšanju zmožnosti govora pri bolnikih, ki so utrpeli takšno vrsto kapi. Različne motnje govora so sicer pri takšnih bolnikih zelo pogoste, saj se kažejo kar pri eni tretjini vseh, ki so utrpeli poškodbe možganov. Na srečo pa je pri večini bolnikov zmožnost sporazumevanja z ustreznimi vajami možno znatno izboljšati, zaradi česar vaje za govor bo možganski kapi predstavljajo zelo pomemben del rehabilitacije po njej.

Afazija – motnje govora po poškodbi možganov

Vaje za govor po možganski kapi so namenjene izboljšanju ali odpravi različnih motenj govora, s katerimi se srečujejo bolniki s poškodbami možganov. Motnje govora, do katerih pride zaradi poškodb v možganih, strokovno imenujemo afazija. Ta se lahko kaže kot:

• nezmožnost govora,
• nerazumljivo govorjenje,
• izgovarjanje besed le na pol,
• težave pri priklicu določenih besed,
• težave pri razumevanju drugih govorcev,
• nerazumevanje pomena določenih besed,
• težave z branjem, pisanjem in računanjem.

Kakšne vaje za govor po možganski kapi so najbolj učinkovite?

Vaje za govor po možganski kapi morajo biti izbrane individualno glede na zmožnosti posameznega bolnika, zato je pomembna čimprejšnja obravnava pri logopedu, ki:

• oceni bolnikove sposobnosti sporazumevanja,
• oceni, za kakšne motnje govora oziroma kakšno vrsto afazije gre,
• izbere ustrezne metode in vaje za ohranjanje sposobnosti sporazumevanja in njihovo izboljšanje.

Temeljni cilj takšne terapije oziroma rehabilitacije pri logopedu je zmožnost funkcionalne komunikacije. Kako hitro bo ta cilj dosežen, ni možno napovedati vnaprej, vsekakor pa je z ustrezno obravnavo in vajami možno doseči napredek na področju sporazumevanja. Pri tem ne gre zgolj za sam govor, ampak tudi za zmožnost razumevanja drugih govorcev ter izboljšanje različnih drugih kognitivnih funkcij, brez katerih je zmožnost sporazumevanja z okolico zelo otežena. Zaradi tega ima marsikateri bolnik občutek, da ga okolica ne razume oziroma zelo trpi, ker se ne more sporazumevati z drugimi. To lahko vodi tudi v depresijo ali k izogibanju poskusov sporazumevanja, zato je poleg samega izvajanja vaj treba nenehno skrbeti tudi za motivacijo bolnika in za to, da ima ta občutek, da pri komunikaciji z drugimi vedno bolj napreduje. Tako bo rehabilitacija zagotovo veliko bolj učinkovita.

Kako uspešne so vaje za govor po možganski kapi?

Kako uspešno bodo bolniku pomagale vaje za govor po možganski kapi in kako hitro bo prišlo do izboljšanja stanja, je odvisno do tega:

• za kakšno okvaro možganov gre in kateri del možganov je prizadet,
• za kako obsežno okvaro možganov gre in kako močno so možgani prizadeti,
• kakšne druge spremljajoče motnje ima bolnik,
• kako hitro po kapi se začne rehabilitacija pri logopedu,
• kako motiviran je bolnik za okrevanje in kako spodbudno okolje in podporo za to ima.

Kako lahko pri motnjah govora pomagajo svojci?

Vaje za govor po možganski kapi vsekakor predstavljajo pomemben del rehabilitacije, veliko pa k njej in k izboljšanju zmožnosti sporazumevanja prispevajo tudi svojci bolnika. Čeprav mora ustrezne vaje izbrati logoped ter bolniku vsaj na začetku pomagati pri njihovem izvajanju, pa lahko z bolnikom nekatere med njimi izvajajo tudi svojci ter tako pripomorejo k izboljšanju stanja. Poleg tega je pomembno svojce poučiti tudi o tem, kako se sporazumevati z nekom, ki ima motnje govora, in kako lahko takšni osebi s pravilnim sporazumevanjem pomagajo do lažjega razumevanja povedanega in lažjega sodelovanja v pogovoru. Zato je pomembno, da svojci oziroma vsi, ki imajo stik z osebo, ki je doživela možgansko kap in ima zaradi nje težave z govorom:

• govorijo čim bolj počasi in razločno,
• uporabljajo zgolj enostavne in kratke stavke,
• večkrat ponovijo isti stavek ali besedo, če vidijo, da sogovornik povedanega ni razumel,
• pri sporazumevanju uporabljajo tudi kretnje, s katerimi pojasnijo ali poudarijo vsebino povedanega,
• se trudijo razumeti sogovornika in ga pozorno poslušajo,
• v primeru, ko govora sogovornika ne razumejo, poskušajo uganiti vsebino povedanega ali mu postavijo enostavna podvprašanja, na katera lahko odgovori zgolj z da ali ne oziroma s kimanjem,
• v primeru, ko vidijo, da jih sogovornik ne razume, lahko tudi narišejo tisto, kar mu želijo sporočiti,
• ne priganjajo sogovornika in si za sporazumevanje z njim vzamejo dovolj časa,
• skušajo biti čim bolj razumevajoči ter potrpežljivi pri komunikaciji.

Svojci pa se morajo predvsem zavedati, da je oseba, ki trpi zaradi motenj govora, zaradi tega močno prizadeta, zato se lahko med pogovorom tudi ujezi, pade v jok ali reagira na druge nepričakovane načine. Možno je tudi, da med pogovorom izgubi motivacijo za sporazumevanje, zato jo je treba k temu prijazno spodbujati in ji biti v oporo, poleg tega pa se morajo tudi svojci pri logopedu poučiti o tem, kakšne vaje in metode uporabiti, da bodo lahko čim bolj prispevali k izboljšanju stanja. Predvsem pa se morajo svojci zavedati, da je popolnoma normalno, če se jim (sploh na začetku) včasih sporazumevanje zdi ne le težko, ampak skoraj nemogoče, vendar pa se trud in potrpežljivost vsekakor splačata – s trudom, potrpežljivostjo in ustreznimi vajami je namreč zmožnost sporazumevanja pri osebi, ki je doživela možgansko kap, zagotovo možno izboljšati.

Pogosta vprašanja in odgovori

Ali obstaja samo ena metoda za rehabilitacijo govora po možganski kapi?

Ne, obstaja več različnih načinov. Nekateri se bolj poslužujejo vajam, spet drugi bolj elektro stimulacijam, veliko pa je odvisno tudi od tega, v kakšnem stanju je zmožnost požiranja prizadetega posameznika.

Kdo rehabilitira govor pri bolnikih po možganski kapi?

Govor pri bolnikih po možganski kapi vedno rehabilitirajo logopedi, ki pa velikokrat sodelujejo z različnimi specialisti, kot so ORL- specialisti, nevrologi itd.

Kateri bolniki po možganski kapi imajo navadno prizadet govor?

Večinoma ga imajo posamezniki z desnostransko hemiparezo.