Vaje za Parkinsonovo bolezen

Vaje za Parkinsonovo bolezen lahko delimo na več različnih sklopov. Že sama Parkinsonova bolezen se v osnovi dosti razlikuje od različnih Parkinsonizmov. Pri vseh teh različnih diagnozah obstajajo določene težave, ki so skupne vsem in težave, ki so od diagnoze do diagnoze zelo razlikujejo. Glede na težave, ki jih posameznik ima, usposobljen fizioterapevt prilagodi tudi vaje. Vaje za Parkinsonovo bolezen torej niso enake za vse bolnike, ki imajo omenjeno diagnozo. Prav tako je Parkinsonova bolezen pri nekaterih bolnikih že zelo napredovala in so že bolj ali manj nepokretni; spet drugi pa so v začetnih stanjih diagnoze in mnogi med njimi še nimajo hujših težav. Parkinsonovi bolniki imajo težave pri veliko različnih segmentih. Tukaj se bomo osredotočili na mišično – gibalni segment.

Če gledamo na Parkinsonove bolnike iz omenjenega vidika, lahko vidimo, da imajo težave na vseh delih telesa, saj so vsi deli telesa med seboj povezani z mišicami. Kar pomeni, da imajo vedno večje težave z govorom, s fino motoriko, ravnotežjem pri hoji… Ker so težave na tako različnih področjih, bi bilo za Parkinsonovega bolnika optimalno, da bi ga obravnavali različni strokovnjaki. Če se posvetimo, le zgornjim trem naštetim težavam; za govor logoped, fino motoriko delovni terapevt, ravnotežje fizioterapevt itd. Pomembno vprašanje, ki se poraja, je, kako pogosto bi morali ti strokovnjaki pomagati pri rehabilitaciji klienta. Edini pravi odgovor je, tako pogosto da se maksimalno zavira propad na področju, ki ga pokriva ali pa, če je to le mogoče, dosegajo tudi napredek na svojem področju. V praksi to pomeni, pri nekaterih bolnikih obravnavo enkrat tedensko, pri marsikomu, ki pa ima bolezen že v naprednejši fazi ali ima zaradi Parkinsonove bolezni še druge težave (depresija, bolečine itd..) je potrebna bolj pogosta obravnava. Obravnave, ki so manj pogosto od enkrat na teden, so statistično gledano neučinkovite, saj pacient preveč časa prepuščen samemu sebi. Tovrstni bolniki v večini propadajo veliko hitreje, kot bi bilo v nasprotnem primeru. Pomembno je torej, da se vaje za Parkinsonove bolnike s pravim strokovnjakom izvajajo redno in vsaj enkrat tedensko.

Vprašanje, ki nam ga velikokrat zastavijo je, kako pogosto je potrebno izvajati vaje za Parkinsonovo bolezen. Parkinsonova bolezen, vsi Parkinsonizmi itd. so kronične bolezni. Same po sebi zaradi tega niso ozdravljive in v večini primerov iz leta v leto oz. skozi čas le napredujejo. V praksi to pomeni, da bolniki, ki imajo to diagnozo, čez x mesecev ali let, ne bodo ozdraveli. Zato bodo ves čas potrebovali, kar se da veliko terapij, da bodo svojo pokretnost in ostale pomembne segmente ohranjali dolgoročno na sprejemljivi ravni. Dovolj pogostih terapij preko javnega zdravstva žal ni mogoče dobiti, zato je zelo pomembno, da si posamezniki poiščejo strokovnjaka v privatnem sektorju. Parkinsonovi bolniki imajo čez leta vedno večje težave z motoriko, posledično vedno težje obiskujejo ambulante, kar posledično privede do tega, da jih vedno več išče terapevte, ki pridejo na njihov dom. Terapevti, ki izvajajo terapijo na domu, imajo v primerjavi s kolegi iz ambulant, vedno večje število teh bolnikov in posledično vedno več izkušenj z njimi. Večina ljudi, ki ima Parkinsonovo bolezen, ne uspe financirati vseh različnih strokovnjakov, hkrati pa jim bi to bilo preveliko breme, če bi jih redno obiskovalo veliko različnih terapevtov.

Zato se ti bolniki največkrat osredotočijo na ključno stvar in si postavijo jasen cilj, da le obležati ne smejo. Tehnično gledano je pri Parkinsonovih bolnikih lažje ohraniti posameznika pokretnega, kot pa ohraniti dobro fino motoriko, zato ti bolniki največkrat najamejo terapevta, ki se ukvarja z izboljšanjem njihovega fizičnega stanja. Tako jim le-ta, prilagojeno njihovim težavam, dozira vaje za Parkinsonovo bolezen. Izboljšanje fizičnega stanja bolnikov posledično s sabo prinese izboljšanja tudi na drugih področjih npr. zmanjšanje depresije, izboljšanje inkontinence… Največkrat pa terapevti pacientu, kateremu izboljšujejo fizično stanje, če nima drugih strokovnjakov, ki bi ga redno po korakih rehabilitirali (kar se pogosto zgodi), poskušajo pomagati tudi z nasveti o vajah na drugih področjih, največkrat na podlagi tega, da so te iste vaje delali tudi drugi njihovi pacienti, ki so bili v podobnem fizičnem stanju in so pri njih dosegli lepe napredke.

Vaje za Parkinsonovo bolezen so torej zelo različne, glede na to koliko in katere segmente imamo prizadete: govor, fino motoriko, ravnotežje… Veliko vaj namenjene za vsako od teh področij lahko najdete na spletu, tako v obliki posnetkov kot v pisni obliki. Težava zaradi katere večina ljudi, kljub velikemu naboru znanih vaj, ne doseže praktično ničesar pa je v tem, da brezglavo izvajanje vaj, enkrat ene drugič druge ali pa v poljubnem vrstnem redu, praviloma ne prinese nobenega izboljšanja. Ključno torej je, da vas oseba, ki se profesionalna ukvarja z vašo diagnozo, s tem mislimo, ukvarja na način, da paciente na tedenski ravni dejansko rehabilitira, oceni, potem pa vašo rehabilitacijo vodi na način, da vam iz tedna v teden natančno pove, kaj je potrebno vaditi, koliko ponovitev, na kakšen način, na kaj moramo biti pozorni. Če vzamemo večjo skupino ljudi, katera se loti vaj iz spleta in enako skupino ljudi, ki je vodena na opisan način, ugotovimo, da pri vajah iz spleta bolniki niso učinkoviti, niti ko je bolezen šele nastopila, bolj kot pa bolezen napreduje, večja je razlika v korist bolnikom, ki imajo ob sebi strokovno vodenje. Pacienti, ki izvajajo vaje za Parkinsonovo bolezen v lasni režiji, zato zamudijo veliko ključnih stvari, ki se jih kasneje skoraj ne da več odpraviti.