Znaki možganske kapi

Možganska kap je resna zdravstvena težava, ki lahko povzroči hude poškodbe možganov in celo smrt. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap približno 10.000 ljudi, od tega jih približno 4.000 umre.

Znaki možganske kapi se lahko pojavijo nenadoma in brez opozorila. Pomembno je, da jih prepoznamo in takoj ukrepamo, saj lahko zgodnje zdravljenje zmanjša resnost posledic.

Vrste možganskih kapi

Glede na vzrok delimo možganske kapi na:

• Ishemična možganska kap, ki je najpogostejša vrsta kapi. Do nje pride, ko se možganska žila zamašijo, zaradi česar možgani ne dobijo dovolj kisika in hranil.
• Hemoragična možganska kap, ki je manj pogosta vrsta kapi. Do nje pride, ko se možganska žila razpoči in kri se izlije v možgane.

Znaki ishemične možganske kapi

Najpogostejši znaki ishemične možganske kapi so:

• Nenadna ohromelost ali otrplost obraza, roke ali noge, pogosto na eni strani telesa.
• Nenadna motnja govora ali razumevanja govora.
• Nenadna motnja vida, kot so dvojni vid ali zamegljen vid.
• Nenadna vrtoglavica, slabost ali bruhanje.
• Nenadna izguba zavesti.

Znaki hemoragične možganske kapi

Znaki hemoragične možganske kapi so lahko podobni kot pri ishemični možganski kapi, vendar se pogosto pojavijo tudi dodatni simptomi, kot so:

• Značilen glavobol, ki je lahko zelo močan.
• Težave z dihanjem.
• Zmedenost ali izguba zavesti.

Kako ukrepamo pri možganski kapi?

Če opazite katerega od znakov možganske kapi, takoj pokličite 112.

Do prihoda reševalcev lahko poskusite z naslednjimi ukrepi:

• Bolnika položite na ravno površino.
• Odprite mu vrat in prsni koš, da bo lahko lažje dihal.
• Ne dovolite mu, da jedo ali pije.

Preventiva možganske kapi

Možganske kapi lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo tveganje za njihovo pojavitev z naslednjimi ukrepi:

• Uravnoteženo prehrano, ki vključuje veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih žit.
• Redna telesna aktivnost, vsaj 30 minut na dan.
• Upoštevanje zdrave telesne teže.
• Kontrola krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
• Nekajenje.
• Omejitev uživanja alkohola.

Drugi dejavniki tveganja za možgansko kap

Poleg dejavnikov tveganja, ki jih lahko nadzorujemo, obstajajo tudi nekateri dejavniki tveganja, ki jih ne moremo nadzorovati. Sem spadajo:

• Starost. Tveganje za možgansko kap se povečuje s starostjo.
• Spol. Moški imajo v povprečju višje tveganje za možgansko kap kot ženske.
• Družinska anamneza. Če ima kdo v vaši družini možgansko kap, imate višje tveganje za razvoj te bolezni.
• Ravne rasne skupine. Ljudje afriške ali ameriško-afriške rase imajo v povprečju višje tveganje za možgansko kap kot ljudje evropske rase.
• Genetski dejavniki. Nekateri ljudje imajo genetsko nagnjenost k možganski kapi.

Posledice možganske kapi

Posledice možganske kapi so lahko zelo različne in jih je težko napovedati. Odvisno so od vrste kapi, velikosti območja možganov, ki je bilo poškodovano, in starosti ter splošnega zdravja bolnika.

Pri ishemični možganski kapi so posledice običajno manj resne kot pri hemoragični možganski kapi. Pri ishemični možganski kapi lahko poškodovane celice možganov včasih okrevajo, če se jim zagotovi hitro zdravljenje. Pri hemoragični možganski kapi pa je poškodba običajno bolj obsežna in nepopravljiva.

Možne posledice možganske kapi so:

• Ohromelost ali otrplost obraza, rok ali nog.
• Motnje govora ali razumevanja govora.
• Motnje vida, kot so dvojni vid ali zamegljen vid.
• Težave z dihanjem.
• Zmedenost ali izguba zavesti.

V hujših primerih lahko možganska kap povzroči tudi smrt.

Zdravljenje možganske kapi

Zdravljenje možganske kapi je odvisno od vrste kapi. Pri ishemični možganski kapi se lahko uporabljajo zdravila, ki raztapljajo strdek, ki povzroča blokado krvnega obtoka. Pri hemoragični možganski kapi pa se lahko uporablja kirurški poseg za zaustavitev krvavitve.

Poleg zdravljenja je pomembno, da bolnik po možganski kapi prejema rehabilitacijo, ki mu pomaga pri okrevanju. Rehabilitacija lahko vključuje fizioterapijo, ki pomaga pri izboljšanju gibljivosti, logopedijo, ki pomaga pri izboljšanju govora in razumevanja govora, in kognitivno rehabilitacijo, ki pomaga pri izboljšanju spomina, pozornosti in koncentracije.

Napoved

Napoved po možganski kapi je odvisna od vrste kapi, velikosti območja možganov, ki je bilo poškodovano, in starosti ter splošnega zdravja bolnika. Pri ishemični možganski kapi je napoved običajno boljša kot pri hemoragični možganski kapi.

Že samo zmanjšanje tveganja za možgansko kap za 10 % lahko reši več kot 10.000 življenj vsako leto.