Inkontinenca

Inkontinenca je stanje, pri katerem bolnik ne more zadržati, se ne zaveda ali pa ima probleme pri odvajanju urina in fekalij. Je bolezensko stanje, ki pa se največkrat pojavlja kot simptom oz. motnja neke druge bolezni. To je težava, ki prizadene tako mlade, kot stare ljudi, ne ozira pa se niti na družbeno in ekonomsko stanje. Zaradi težav, ki pridejo z inkontinenco, je obremenitev za človeka psihična in telesna, saj tako  uhajanje urina, sploh pa blata predstavlja za bolnika higienski in socialni problem. Sicer pa je pogostost inkontinence velika in se z njo srečuje kar ena od treh žensk (pri ženskah je inkontinenca dvakrat bolj pogosta kot pri moških).

Zaradi stigme in težav, ki jo inkontinenca povzroča, bolniki pogosto ne priznajo težav s katerimi se spoprijemajo, niti z zdravstvenim osebjem. Inkontinenco poskušajo pozdraviti doma, kar pa velikokrat privede do še poslabšanja stanja. Zaradi sramovanja in prekrivanja, se bolniki pogosto začnejo umikati iz družbe in oddaljevanja od najbližjih, zaradi česar posledično začnejo trpeti tudi služba, domači in ostale dejavnosti v vsakdanjem življenju.

Spodbudno je dejstvo, da se lahko z današnjo medicino zdravi ali celo prepreči mnogo primerov inkontinence. Seveda je pri nekaterih zdravljenje lažje kot pri drugih. Tudi pri tistih, kjer inkontinence ni mogoče popolnoma ozdraviti, se lahko močno izboljša kvaliteta življenja. Zato je za bolnika, pri katerem je sum, da trpi za inkontinenco predvsem potrebna podpora in nato spodbuda, da čimprej poišče zdravniško pomoč.

Urinska inkontinenca

Poznamo več vrst urinske inkontinence:

• Stresna
• Urgentna
• Refleksna
• Funkcionalna

Stresna inkontinenca je vrsta urinske inkontinence, kjer bolnik nehotno izloča urina ali pa se pojavlja kapljanje zaradi povečanega pritiska na mehur zaradi kihanja, smejanje, dviganja, teka ali drugih telesnih dejavnosti. Pri tej inkontinenci gre po navadi za manjše količine urina, je pa res, da je količina odvisna od napolnjenosti mehurja in pa kako močan je pritisk na abdomen. Pri stresni inkontinenci so mišice zapiralke in mišice medeničnega dna šibke in zato se ne morejo ustrezno stisniti, da bi zadržale ves urin.

Najpogosteje se pojavlja pri ženskah, saj imajo ženske krajšo uretro in v primerjavi z moškimi, šibkejše medenično dno. Stresna inkontinenca se največkrat pojavlja med nosečnostjo, po porodu in pri ženskah, ki vstopajo v menopavzo. Pri mladih ženskah se največkrat pojavi, ko se ukvarjajo s športom, saj tovrstna ni omejena na starost in se lahko pojavi pri ženskah vseh starosti. Pri tem igra določeno vlogo tudi dednost. Ostali dejavniki, ki pa še povečajo večji pritisk v trebuhu in s tem poslabšajo stanje pa so tudi zaprtje, previsoka telesna teža in kronično obolenje dihal, katerih simptomi vključujejo kronično kašljanje. Moški se s stresno inkontinenco največkrat srečujejo po operaciji prostate.

Bolniki imajo lahko tudi več vrst inkontinenc hkrati. Takrat imajo bolniki težave, ki niso značilne samo za eno inkontinenco, največkrat pa gre za kombinacijo stresni in urgentne inkontinence.

Urgentna inkontinenca  je vrsta urinske inkontinence, kjer bolnika nenadno in nehotno izloča urin. Pojavi se tik pred ali med tem, ko se pojavi močna potreba po uriniranju, ampak ga telo ne zmore zadržati. To stanje, ki se imenuje tudi prekomerno aktiven sečni mehur, se pogosto pojavlja med posameznimi uriniranji. To pomeni, da bodo bolniki opazili, da morajo urinirati več kot običajnih štiri do osemkrat na dan. Poleg tega se pojavlja tudi nočno prebujanje zaradi tiščanja na vodo več kot dvakrat na noč. Med vzroke za uhajanje urina se lahko uvrsti tudi poslušanje tekoče vode na poti proti stranišču in celo ko pričakujete, da boste urinirali, pa zaradi takih ali drugačnih ovir to še ni mogoče (na primer, ko odklepate vrata).

Tako kot pri stresni, so urgentni inkontinenci bolj podvržene ženske. Ker praviloma ženske odvajajo manjše količine vode, morajo večkrat urinirati in pojavi se lahko tudi strah pred npr. obiskom trgovine ali izletom, ker niso prepričane, da bodo pravočasno uspele na stranišče. Ta inkontinenca je pri moških najpogostejša in se pogosto pojavlja pri tistih, ki imajo povečano prostato. Pojavi se lahko tudi zaradi različnih drugih dejavnikov kot so infekcije urinalnega trakta ali pri drugih nepravilnostih delovanja sečnega mehurja.

Refleksna inkontinenca je vrsta urinske inkontinence, kjer bolnik nehotno, nezavedno in neustavljivo izloča urin. Bolniki s to vrsto inkontinence niso zmožni nadzorovati delovanje mehurja. Praviloma nastopa v predvidljivih intervalih, ko se mehur napolni z določeno količino urina. Ta je največkrat posledica poškodbe hrbtenjače ali tumorja, tako da za to inkontinenco pogosto trpijo tudi paraplegiki in tetraplegiki. Spol pri pogostosti refleksne inkontinence ne igra velike vloge, ker za njo praviloma trpijo bolniki z nevrološkimi težavami, med drugim multipla skleroza, kap ali Parkinsova bolezen.

Funkcionalna inkontinenca je vrsta urinske inkontinence, kjer bolnik zaradi neizpolnjenih pogojev ne uspe doseči stranišča. Praviloma je ta posledica fizičnih, psihičnih ali okolijskih dejavnikov. Med njih spadajo slaba mobilnost, izguba spomina, slabše zavedanje okolice, slabovidnost ali celo prepočasno slačenje pred uriniranjem.

Fekalna inkontinenca

Fekalna oz. inkontinenca za blato je nezmožnost zadrževanja izločanja blata do takrat, ko je to možno narediti kontrolirano. Za razliko od fekalne inkontinence, pri analni inkontinenci uhajajo tudi vetrovi in sluz. Pojavlja se lahko zavedno, ko bolniku ne uspe pravočasno priti do stranišča ali pa nezavedno, ko bolnik nima nadzora nad uhajanjem blata. Fekalna inkontinenca je simptom in ne diagnoza, zato je potrebno najti vzrok zakaj se pojavlja. Med drugimi so vzroki lahko zaradi porodnih poškodb, hemoroidov, kronične driske ali prolapsa danke. Še vedno je tema, ki ima ogromen vpliv na kvaliteto življenja bolnika. Zaradi socialne stigme se o njej ne govori dovolj, kar pa vodi v različne bolezni, med drugim tudi v depresijo in anksioznost. Fekalna inkontinenca pogosto spremlja bolnike s težko urinsko inkontinenco.

Urinska in fekalna inkontinenca se lahko pojavita nenadoma in zmotno je mišljenje, da se pojavita samo pri starejši populaciji. Medtem, ko je res, da se s starostjo pojavljata pogosteje pa nista omejena samo na starostnike.

Tako pri urinski, kot pri fekalni inkontinenci stanje negativno vpliva na bolnikovo življenje. Nezmožnost nadzorovanje uhajanja urina in blata predvsem predstavlja osebno stisko, ki mnogim otežuje življenje. Bolniki s tem stanjem neradi govorijo o svojih problemih in se jih sramujejo. Pogosto se začnejo oddaljevati od ljudi in prenehajo s socializacijo. Poleg tega se zmanjša produktivnost pri delu, fizična aktivnost se zmanjša in bolniku se zmanjša samopodoba, kar pelje tudi do depresije in anksioznosti, ki kvaliteto življenja še dodatno zmanjša.

Premalokrat pacienti s inkontinenco pridejo do zdravstvenega osebja in se z njimi posvetujejo o nadaljnjem zdravljenju. Ljudje so premalo podučeni o inkontinenci in se ne zavedajo vseh novosti in načinov zdravljenja, ki so dandanes mogoči. In čeprav inkontinence v nekaterih primerih ni mogoče preprečiti, se lahko v nekaterih primerih  s preventivnimi vajami simptome bolezni omili.

Danes je na voljo veliko različnih metod in pripomočkov, ki pomagajo pri zdravljenju in lažjem življenju z inkontinenco. Na trgu je ogromno pripomočkov za omejitev simptomov inkontinence. Izbere se jih glede na stopnjo inkontinence. Veliko oseb se odloči za hlačne predloge za inkontinenco. Z njihovo pomočjo koža ostane suha, obenem pa preprečuje širjenje neprijetnih vonjav. Moški se večinoma namesto za hlačne predloge odločajo za urinal kondome, ki jih namestijo neposredno na penis. Če osebe trpijo za fekalno inkontinenco po navadi uporabljajo analne čepe. Nekatere ženske, pri katerih inkontinenca ni preveč napredna lahko uporabljajo tudi samo higienske vložke ali pa spodnje perilo za enkratno uporabo.

Po obisku osebnega zdravnika je najprej priporočen obisk specialista za inkontinenco, naj bo to urolog, gastroenterolog ali pa ginekolog. Že pri obisku osebnega zdravnika je pametno, da približno veste, kakšne so vaše navade glede pitja vode, pogostost odvajanja vode in/ali blata, če trpite za kakšnimi boleznimi in katera zdravila redno jemljete. Specialist nato z raziskavami ugotovi za kakšno inkontinenco gre in postavi diagnozo. Odvisno od napredka in oblike bolezenskega stanja se je s specialistom potrebno posvetovati o zdravljenju. Obstaja več različnih načinov zdravljenja in pomoči pri zdravljenju inkontinence.

Že pred samim zdravljenjem lahko bolnik nekaj dela opravi sam. V svojo dieto vključite več vlaknin in pijte navadno vodo, priporočljivo pa je tudi zmanjšanje vnosa alkohola, kofeina in gaziranih pijač. S tem se namreč zmanjša draženje mehurja. Prav tako je izguba odvečne teže velikokrat v pomoč pri inkontinenci, saj se z izgubo kilogramov v trebušnem delu zmanjša pritisk v trebuhu.

Tako za urinsko kot za fekalno inkontinenco obstajata dve možnosti zdravljenja: operativno in konservativno.

Konservativno zdravljenje

Pri urinski inkontinenci se najbolj uporablja trening medeničnega dna (prej so se te vaje imenovale Keglove vaje). Čeprav je na spletu ogromno materiala, kako to poteka, je pametno obiskati fizioterapevta (ali da fizioterapevt pride na dom), da vam točno pokaže postopek treninga. S temi vajami se oseba nauči krčiti in sproščati mišice medeničnega dna, vključno z mišico zapiralko sečnega mehurja. Pomembno je, da se že na začetku naučite pravilne izvedbe vaje, ker v nasprotnem primeru lahko naredite več škode kot koristi. Uspeh izvajanja treninga medeničnega dna lahko preverite z metodo biološke povratne zveze (bio feed-back).

Tako pri urinski inkontinenci, je tudi pri fekalni inkontinenci priporočljivo izvajanje treninga medeničnega dna. Poleg tega pa je pod nadzorom fizioterapevta mogoče tudi izvajanje vaj za urjenje mišice zapiralke, pri kateri je cilj, da se uprete veliki potrebi, dokler ne pridete do stranišča.

Ostale konservativne metode vključujejo tudi pravilnost izvajanja vaj medeničnega dna s pripomočki kot so medenične uteži ali vaginalni valjčki. Inkontinenco se lahko zdravi tudi z elektrostimulacijo mišičja medeničnega dna. Ta način je primeren tako za moške, kot za ženske, je pa marsikomu neprijeten. Poslužujejo se ga tisti, ki sami ne morejo okrepiti mišic medeničnega dna.

Pri nekaterih vrstah inkontinence, npr. fekalni, stresni in urgentni inkontinenci, vam zdravnik lahko predpiše ustrezna zdravila, ki bi vam glede na vaše stanje pomagala.

Operativno zdravljenje

Za urinsko in fekalno inkontinenco je na voljo več različnih operacijskih možnosti zdravljenja. Pri urinski inkontinenci lahko kirurg vstavi podlogo  za sečnico z mrežico, kar je primerno za moške in ženske, lahko vstavi umetno mišico zapiralko ali pa okoli sečnice vbrizga sintetični material, ki pomaga zapreti sečnico in s tem zmanjša uhajanje urina.

Tudi pri fekalni inkontinenci lahko z operacijami izboljšajo ali odpravijo težave. Prav tako lahko popravijo poškodovano analno mišico zapiralko in jo podprejo ali pa zategnejo tako, da vbrizgajo material za odebelitev mišice. Lahko pa se vstavi umetna črevesna mišica zapiralka, ki se jo ročno odpira in zapira.

Tako kot pri zdravljenju drugih različnih bolezenskih stanj, je tudi pri inkontinenci priporočljivo zdravljenje s fizioterapijo, ki je v zadnjih časih na prvem mestu v zdravljenju in omilitvi različnih bolezenskih stanj. Če je inkontinenca simptom kakšne druge bolezni, se s fizioterapijo lahko omili ne le inkontinenco, ampak tudi primarno bolezen. Ključno je, da se čimprej začne z zdravljenjem, saj je od tega odvisno, koliko časa se čaka, preden se začne zdravljenje, posledično je tudi rehabilitacija bolj naporna in daljša je. Pri rehabilitaciji je pomembno, da se oseba drži zastavljenega programa. Naši fizioterapevti se posvetijo vašim željam in oblikujejo program z najnovejšimi tehnikami, ki so najbolj primerne za stopnjo vaše inkontinence in so prilagojene vašemu načinu življenja.