Fizioterapija, nevrofizioterapija in kinezioterapija – Therapia

DEMENCA

Demenca je možganska bolezen, ki se pojavi večinoma pri starostnikih. Največkrat bolezen povezujemo s postopnim izgubljanjem spomina, vendar pa demenca običajno prizadene tudi druge kognitivne sposobnosti. Do nje pride zaradi prenehanja delovanja živčnih celic v možganih.

Katere kognitivne sposobnosti prizadene demenca?

Demenca prizadene višje možganske funkcije, kot sta spomin in mišljenje, in močno vpliva na človekovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Bolezen prizadene:

  • spomin,
  • mišljenje,
  • orientacijo,
  • razumevanje,
  • učne in računske sposobnosti,
  • sposobnosti govornega izražanja in presoje.

Kaj je demenca in katere vrste poznamo?

Ime demenca ne opisuje le ene same bolezni, saj poznamo štiri različne vrste te bolezni, in sicer:

  1. Alzheimerjeva bolezen, ki je najpogostejša demenca, saj prizadene okoli 60 odstotkov vseh obolelih. Zanjo je značilen upad miselnih sposobnosti.
  2. Demenca z Lewyjevimi telesci doleti od 15 do 17 odstotkov bolnikov, njeni simptomi pa so izguba spomina in tresenje. Podobni so Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni.
  3. Vaskularna demenca prav tako prizadene od 15 do 17 odstotkov bolnikov. Običajno se razvije po več zaporednih možganskih kapeh. Zanjo je značilen upad kognitivnih sposobnosti.
  4. Frontotemporalna demenca je najmanj pogosta demenca, saj se pojavi le pri 5 do 7 odstotkih obolelih. Ta oblika bolezni se lahko pojavi že od 35. leta starosti dalje. Bolnik ne izgubi kratkoročnega spomina, vendar pa se osebnostno spremeni in se nenadoma prične vesti neprimerno.

Demenca in njeni simptomi

Demenca se lahko pojavi v različnih oblikah, najbolj prepoznavni zgodnji znaki pa so:

  1. Izguba spomina. Pešanje spomina je sicer normalni del staranja, vendar tisti, pri katerih nastopi demenca, utrpijo precej večjo izgubo spomina.
  2. Zmanjšana sposobnost sledenja navodilom in načrtom (kuharski recepti, navodila za vožnjo itd.) in reševanja preprostih računskih operacij.
  3. Težave z opravljanjem vsakodnevnih opravil, kot so priprava čaja ali prestavljanje programov na televiziji.
  4. Demenca lahko povzroči, da posameznik ne prepozna, kje se trenutno nahaja oziroma kateri datum ali celo leto je trenutno.
  5. Zmanjšana sposobnost prepoznavanja vizualnih informacij. Demenca vpliva na presojo razdalje, prepoznavanje različnih barv ipd.
  6. Zmanjšane sposobnosti govornega in pisnega izražanja. Demenca vpliva tudi na poslabšanje pisave.
  7. Zalaganje in izgubljanje stvari in predmetov. Mnogi bolniki se ne morejo sprijazniti, da zalagajo stvari in lahko pričnejo obtoževati druge, da jim kradejo.
  8. Zmanjšana sposobnost presoje in odločanja. Demenca povzroči, da posameznik ne prepozna, kaj je pošteno ali razumno. To lahko pomeni, da za kakšno stvar plačajo veliko preveč ali pa kupujejo stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Pri nekaterih se bolezen kaže tudi s tem, da prenehajo skrbeti za osebno higieno in urejenost.
  9. Umik iz družbe ter izguba zanimanja za druženje z drugimi.
  10. Spremembe osebnosti in razpoloženja. Posameznik postane razdražljiv, depresiven, boječ ali vznemirjen. Lahko se prične obnašati neprimerno.

Kako se razvija demenca?

Demenca se v večini primerov razvija postopoma, kar pomeni, da se najprej pojavijo blagi simptomi, ki pa se s časom slabšajo. Bolezen lahko povzroči tudi depresijo in anksioznost. Če naštete znake opazite pri sebi ali pri svojcih, se zato čimprej posvetujte z zdravnikom!

Demenca in najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj bolezni

Demenca nastane zaradi sprememb oziroma patoloških procesov v možganih. Povzročijo jih lahko različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni, ki uničijo možganske celice. Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek bolezni so:

  • starost,
  • genski dejavniki,
  • nezdrav življenjski slog,
  • povišan krvni tlak,
  • depresija,
  • diabetes.

Demenca – preventivni ukrepi

Za zmanjšanje dejavnikov tveganja je priporočena ustrezna prehrana, kot je na primer tako imenovana mediteranska dieta, ki je znana po nizkem holesterolu. Pomembna je tudi fizična aktivnost, poleg tega pa tudi psihična aktivnost, med katero spadajo na primer:

  • branje,
  • reševanje križank,
  • učenje novega tujega jezika,
  • učenje novih spretnosti (kvačkanje in druga ročna dela, uporaba računalnika itd.).

Kako poteka diagnoza

Diagnoze ni lahko določiti, saj je potrebnih kar nekaj pregledov in testiranj. Za pravilno diagnozo posamezne podvrste je treba:

  • pridobiti informacije o preteklih in sedanjih boleznih in zdravljenjih,
  • narediti klinični pregled, s katerim zdravnik ugotovi vzrok težav ali ovrže sum na druge bolezni,
  • opraviti kognitivne in nevrofiziološke teste, med katerimi preverjajo vse znake (spomin, govor, pisanje itd.),
  • opraviti nevrološki pregled, s katerim zdravnik lahko ugotovi, kateri del možganov je prizadet,
  • poskrbeti za dodatne preiskave (CT, MRI, EEG, laboratorijski testi).

Se demenca lahko zdravi?

Čeprav zdravila (še) ne poznamo, obstajajo različne terapije, ki lahko olajšajo simptome, ki jih povzroča demenca. Zgodnja diagnoza prav tako omogoči, da se bolnik in njegovi svojci lahko pripravijo in uredijo vse potrebno za čas, ko se bodo simptomi znatno poslabšali.

Demenca in potek zdravljenja

Demenca se zdravi različno glede na vzrok za njen nastanek oziroma podvrsto. Zdravila, ki bi upočasnilo ali ustavilo potek bolezenskih procesov, (še) ni. Obstajajo le zdravila, ki lahko začasno izboljšajo simptome.

Poleg zdravil, ki jih predpiše zdravnik, imajo pomembno vlogo za spopadanje z boleznijo tudi:

  • različne terapije,
  • fizična in psihična aktivnost,
  • ustrezna čustvena podpora (tudi za tiste, ki nudijo nego).

Demenca – katere terapije pomagajo pri izboljšanju simptomov?

Obstajajo različne vrste terapij oz. dejavnosti, ki lahko pomagajo bolnikom, pri katerih se diagnosticira demenca:

  1. Terapija s kognitivno stimulacijo je terapija pri kateri bolnik sodeluje v skupinskih dejavnostih in vajah. Te so posebej zasnovane, da izboljšujejo najpogostejše težave, ki jih povzroča demenca, torej spomin, sposobnosti reševanja problemov in govorne sposobnosti. Terapija je primerna za ljudi, pri katerih se demenca pojavi v blažji obliki.
  2. Kognitivna rehabilitacija je metoda, ki jo lahko skupaj izvajata poklicni terapevt in bolnikov prijatelj ali sorodnik. Vključuje kratke naloge, kot so uporaba mobilnega telefona ali druge vsakodnevne dejavnosti. Glavni namen terapije je, da bolnik prične uporabljati delujoče dele možganov tako, da pomagajo nedelujočim delom. Terapija je primerna za ljudi, pri katerih je demenca še zgodnji fazi.
  3. Fizioterapija pomaga pri izboljšanju fizičnega delovanja, na katerega vpliva demenca, kot so mobilnost, ravnotežje, koordinacija in moč, poleg tega pa pomaga tudi pri izboljšavi težav, ki nastopijo s starostjo, kot so omejena sposobnost gibanja, otekline, bolečina in povečano tveganje padca. Fizioterapija je pomembna, saj bolniku pomaga, da postane bolj neodvisen, kar posledično vpliva tudi na njegovo samozavest in vsesplošno počutje.
  4. Obujanje spominov in pripovedovanje življenjske zgodbe – pri tej metodi bolnika s pomočjo fotografij, glasbe, knjig in spominkov spodbujamo, da pove svojo življenjsko zgodbo in s tem ohranja spomine na svojo preteklost. Ta metoda lahko izboljša tudi razpoloženje in splošno počutje bolnika.

Če vas zanima fizioterapija na domu in če se želite naročiti na naš brezplačen fizioterapevtski pregled ali če imate za nas kakršno koli vprašanje, le kliknite povezavo pod besedilom.