Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Multisistemska atrofija ali MSA je redko nevrološko obolenje, ki povzroča različne motnje v delovanju motoričnega in avtonomnega živčnega sistema. Simptomi so odvisni od tega, za kakšen tip MSA gre, saj obstaja več vrst oziroma te bolezni. Bolezen se sicer največkrat pojavi med 50. in 60. letom starosti, pri čemer je enako pogosta tako pri moških kot pri ženskah.

Kaj je multisistemska atrofija?

Multisistemska atrofija je bolezen, ki prizadene možgane oziroma delovanje nekaterih njihovih funkcij. Natančen vzrok bolezni je zaenkrat še neznan, znano pa je, da bolezen povzroča odmiranje možganskih celic oziroma nevronov. Do odmiranja prihaja postopoma, zato bolezen sčasoma vedno bolj napreduje, saj gre za napredujočo oziroma degenerativno bolezen.

To se kaže v obliki:

  • težav z delovanjem avtonomnega živčevja, ki nadzira osnovne življenjske funkcije, kot so dihanje, izločanje, uriniranje, uravnavanje krvnega tlaka itd.,
  • težav z delovanjem motoričnega sistema, ki nadzira gibanje in ravnotežje.
Vrtoglavica

Kakšne vrste MSA poznamo?

Multisistemska atrofija se lahko kaže v dveh oblikah:

  • MSA – tip P , za katero so značilni podobni simptomi kot pri Parkinsonovi bolezni,
  • MSA – tip C, pri kateri prevladujejo cerebelarni znaki, ki so posledica okvare v malih možganih.

V preteklosti so se za njeno poimenovanje uporabljala tudi druga imena, kot je na primer Shy-Dragerjev sindrom, ki pa danes niso več v rabi.

MSA – tip P (simptomi, podobni kot pri Parkinsonovi bolezni)

Multisistemska atrofija se lahko izraža z zelo različnimi simptomi in znaki. Najbolj pogosta je oblika MSA – tip P, pri kateri so simptomi precej podobni kot pri Parkinsonovi bolezni. Za ta tip bolezni so tako najbolj značilni naslednji znaki:

  • vedno večja togost oziroma rigidnost mišic,
  • težave pri iztezanju rok in nog,
  • upočasnitev gibov (bradikinezija),
  • težave s telesno držo,
  • težave z ravnotežjem,
  • težave pri hoji,
  • tremor oziroma tresenje, ki pa pri MSA ni tako pogosto kot pri Parkinsonovi bolezni.

MSA – tip C (cerebralni simptomi)

Pri tem tipu prevladujejo cerebralni simptomi, ki so vezani na okvaro malih možganov. To povzroča težave s koordinacijo gibov ter različne druge simptome, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Pri tem tipu bolezni se torej pojavijo nekateri od naslednjih simptomov:

  • težave s koordinacijo,
  • težave z ravnotežjem,
  • zanašanje pri hoji,
  • težave s hojo ali celo nezmožnost hoje,
  • povečana nevarnost padca,
  • motnje gibanja,
  • nenehna zaspanost,
  • govorne motnje, kot so nerazumljiv, zelo počasen ali tih govor,
  • težave s požiranjem,
  • nihanja krvnega tlaka oziroma nizek krvni tlak, ki ob vstajanju lahko povzroči omotico ali zamegljen vid (ortostatska hipotenzija),
  • težave z vidom,
  • erektilna disfunkcija oziroma impotenca,
  • urinska inkontinenca.

Sorodnost z drugimi nevrološkimi boleznimi in diagnoza

Zaradi sorodnosti z drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi je diagnosticiranje MSA precej zahteven proces. Sistemska atrofija ima namreč podobne simptome kot Parkinsonova bolezen, kortikobulbarna degeneracija ali progresivna supranuklearna paraliza, kar pomeni, da je za postavitev diagnoze treba opraviti različna testiranja delovanja osnovnih telesnih (delovanje mehurja, merjenje krvnega tlaka itd.) in možganskih funkcij.

Specifičen test za MSA zaenkrat še ne obstaja, je pa znano, kakšne so najpogostejše razlike med MSA in drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi. Tako se na primer Parkinsonova bolezen pojavlja pri nekoliko starejših bolnikih kot multisistemska atrofija, pri kateri je treba biti pozoren predvsem na motnje spanja ter govorne motnje, ki za druge nevrodegenerativne bolezni niso tako značilne.

Lajšanje težav, ki jih povzroča multisistemska atrofija

Multisistemska atrofija zaenkrat žal še ni ozdravljiva, kar pa še ne pomeni, da nekaterih simptomov bolnikom ni mogoče olajšati z ustrezno izbiro zdravljenja. Zdravljenje MSA tako vključuje različna zdravila in terapije, ki pomagajo pri lajšanju težav in ohranjanju dobrega počutja bolnika, kot so na primer:

  • zdravila, ki se uporabljajo tudi za zdravljenje amiotrofične lateralne skleroze (ALS) ter Parkinsonove bolezni in lahko pomaga nekaterim pacientom z MSA,
  • zdravila za uravnavanje motenj spanja,
  • zdravila za uravnavanje krvnega tlaka itd.

Koristno je tudi upoštevanjem preventivnih ukrepov za preprečevanje padca krvnega tlaka (prehrana z več soli, dvignjeno vzglavje, elastične nogavice, uživanje več tekočine ipd.) ter obisk specialistov, kot je na primer urolog, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje oziroma zdravila.

Pri težavah z govorom in požiranjem lahko učinkovito pomaga govorni terapevt, ki bolniku predstavi ustrezne vaje. Pomembno je, da bolnik obišče tudi delovnega terapevta, ki pomaga pri prilagoditvah domačega okolja in predstavi pripomočke, s katerimi si bolnik lahko pomaga pri gibanju, oziroma načine, kako si lahko olajša vsakdanja opravila.

Za ohranjanje gibalne sposobnosti in preprečevanje težav z ravnotežjem in nesigurno držo pa lahko poskrbi fizioterapija. Z njeno pomočjo je možno v veliko večji meri ohraniti mobilnost bolnika ter preprečiti rigidnost mišic in z njo povezane težave. Redne fizioterapevtske vaje lahko močno izboljšajo motorične sposobnosti oseb, ki jih je prizadela multisistemska atrofija, še posebej, če so načrtovane in izvedene individualno ter pod nadzorom fizioterapevta. Ta se lahko tako program vaj popolnoma prilagodi bolniku in njegovim potrebam. Raziskave kažejo, da individualna fizioterapija omogoča najboljše rezultate pri odpravljanju in lajšanju gibalnih in motoričnih težav, ki jih povzroča multisistemska atrofija.