Bolečine pri polinevropatiji

Bolečine pri polinevropatiji se navadno najprej pojavijo v stopalih, nato pa se postopno razširijo še v gležnje, noge in tudi roke. Gre namreč za kronično bolezen, ki največkrat nastane kot posledica sladkorne bolezni (lahko pa tudi zaradi drugih vzrokov) ter prizadene povezave do živcev na nogah in rokah. Zaradi neprijetnih ali zbadajočih občutkov, mravljinčenja in različnih drugih težav s senzoriko oziroma zaznavanjem tudi hoja in druge oblike gibanja postajajo vedno bolj otežene, kar vodi v več mirovanja, s tem pa se bolečine pri polinevropatiji le še poslabšajo.

Kakšni so dejavniki tveganja za razvoj bolezni?

Bolečine pri polinevropatiji se pojavijo zaradi prizadetosti perifernega živčevja, kar lahko vodi ne le do neprijetnih občutkov v rokah in nogah, ampak tudi do njihove omrtvičenosti in ohromelosti. Na razvoj takšnih težav oziroma same bolezni vplivajo različni dejavniki tveganja, med katerimi so na primer:

• sladkorna bolezen, ki gotovo velja za najpomembnejši dejavnik tveganja, saj ima bolečine pri polinevropatiji kar polovica vseh oseb z več let trajajočo sladkorno boleznijo),
• neurejen krvni sladkor, zato je v primeru težav treba skrbeti za nadzor nad njim,
• starost (s starostjo narašča možnost za pojav takšnih težav),
• povišana telesna teža,
• zvišan krvni tlak,
• dednost in genetski vzroki,
• borelioza,
• nekatere vrste raka,
• kronična bolezen ledvic,
• nekatere druge kronične in sistemske bolezni,
• uživanje velikih količin alkohola, predvsem pa kronični alkoholizem,
• kajenje,
• povišane vrednosti holesterola in trigliceridov,
• pomanjkanje vitaminov iz skupine B oziroma vitamina B12

Najpogostejši simptomi bolezni

Med najpogostejšimi simptomi bolezni so:

• bolečine v stopalih in podplatih, pa tudi prstih na nogah, golenih in celotnem spodnjem delu nog, ki so najbolj izrazite takrat, ko bolnik miruje,
• občutek zbadanja v nogah in stopalih,
• mravljinčenje,
• omrtvičenost in neobčutljivost okončin, zaradi česar lahko pride do nezavednih poškodb na nogah in rokah,
• lahko se pojavi tudi t. i. diabetično stopalo, ko pride do neobčutljivosti stopala na dotik, bolečino itd., kar vodi v večjo možnost za nastanek poškodb, žuljev, ran in kožnih razjed na stopalih, zaradi slabše prekrvavitve pa se te poškodbe tudi slabše celijo in so manj odporne na infekcije, kar lahko povzroči dodatne zaplete ali celo amputacijo,
• oslabelost nog in rok,
• manj zanesljiva hoja in težave z njo,
• slabšanje ravnotežja in s tem povečanje možnosti za padce,
• težave z motoriko in koordinacijo gibov,
• zaradi prizadetosti živčevja se lahko pojavijo tudi težave s prebavo, spolnimi funkcijami in uriniranjem,
• pri nekaterih oblikah bolezni se lahko pojavi tudi prehitro bitje srca in s tem povečanje tveganje za srčno kap.

Kako ublažiti bolečine pri polinevropatiji?

Bolečine pri polinevropatiji nastanejo zaradi motenj v delovanju več dolgih perfernih živcev v rokah in nogah, ki zaradi bolezni začnejo propadati. Tega žal ni mogoče odpraviti, je pa mogoče z ustreznim zdravljenjem poskrbeti za lajšanje nekaterih simptomov bolezni in tako izboljšanje kvalitete življenja bolnikov. Bolečine pri polinevropatiji tako lahko lajšamo z zdravili, ki zmanjšajo težave približno za 30 %, pa tudi z različnimi drugimi metodami, torej je zdravljenje multidisciplinarno.

Ker najbolj pogost vzrok za nastanek zgoraj opisanih težav predstavlja sladkorna bolezen, je ključen skrben nadzor nad njo in skrb za uravnavanje krvnega sladkorja. Z zdravljenjem sladkorne bolezni se torej lahko upočasni ali prepreči razvoj nadaljnjih težav s perifernim živčevjem. Za preprečevanje poškodb na stopalih in t. i. diabetičnega stopala je nujna tudi udobna obutev in redna nega stopal, pri čemer je priporočljivo obiskovati tudi medicinsko pedikuro, na kateri bodo vse poškodbe in razjede pravočasno in ustrezno oskrbeli.

Gibanje je zelo koristno in pomaga ublažiti težave

Bolečine pri polinevropatiji postanejo bolj izrazite v mirovanju, zato je za bolnike zelo priporočljivo gibanje. Gibanje in hoja namreč:

• lahko ublažita bolečine pri polinevropatiji oziroma pomagata, da jih bolnik lažje prenaša in da mu ne povzročajo več tako velikih težav,
• pomagata zniževati telesno težo, ki je eden od dejavnikov tveganja za razvoj bolezni,
• pomagata uravnati krvni sladkor ter s tem poskrbita za boljši nadzor nad sladkorno boleznijo.

Žal pa se zaradi bolezni bolniki težko gibajo oziroma gibanje sčasoma postaja zanje vedno težje, njihova motorika pa vedno slabša ter nimajo dobrega ravnotežja, kar povzroči nestabilno hojo in lahko vodi tudi k padcem. Zato je zelo pomembna tudi skrb za ohranjanje ravnotežja, boljše motorike in koordinacije gibov, za kar najbolje lahko poskrbijo različne vaje.

Najbolje je, če jih bolnik izvaja pod nadzorom fizioterapevta, ki bo vaje prilagodil bolnikovim zmožnostim, njegovim potrebam ter zdravstvenemu stanju ter poskrbel za čim boljše rezultate. Tako je možno ohraniti zmožnost gibanja in čim večje samostojnosti ter preprečiti poškodbe in padce, prav tako pa večja zmožnost gibanja pomeni tudi več možnosti za socialne stike in boljše psihično počutje bolnika.

Več ko se bo ta lahko gibal, lažje bo tudi prenašal bolečine pri polinevropatiji in lažje skrbel za uravnavanje krvnega sladkorja, kar je zelo pomembno pri zdravljenju bolezni. Fizioterapija tako predstavlja eno od ključnih oblik zdravljenja in pomoči v primeru bolečine pri polinevropatiji.