Znaki Parkinsonove bolezni
Znaki Parkinsonove bolezni se kažejo predvsem kot različne motnje gibanja oziroma v obliki težav z motoriko. Najbolj značilen simptom tako predstavlja potresavanje z roko, ki ga bolnik ne more zavestno nadzorovati, največkrat pa se pojavi, ko je bolnik razburjen ali pod stresom. Poleg tremorja ali tresavice, kot strokovno rečemo tresenju določenega dela telesa, pa se pri bolnikih pojavljajo tudi številni drugi simptomi, kot so upočasnjeno in oteženo gibanje, lahko pa nastopijo tudi motnje drugih telesnih funkcij – govora, požiranja, spomina itd.
Tresavica in drugi primarni znaki Parkinsonove bolezni
Znaki Parkinsonove bolezni se delijo na primarne in sekundarne. Primarni znaki Parkinsonove bolezni so tisti, ki so neposredno povezani s samim vzrokom bolezni – pomanjkanjem dopamina v gibalnem centru možganov. Zaradi tega pri bolnikih nastopijo različne motnje gibanja, ki so lahko različno močno izražene. Primarni znaki Parkinsonove bolezni so:
- tremor ali tresavica, do katere običajno najprej pride le na eni strani telesa, pri čemer se največkrat pojavi tresenje roke, lahko pa nastopi tudi tresenje noge ali spodnje čeljusti,
- zakrčenost mišic, zaradi česar je gibanje okorno,
- zmanjšana izraznost na obrazu (obraz maska),
- upočasnjeno in oteženo izvajanje gibov, zaradi česar bolniki vedno težje opravljajo različna vsakdanja opravila,
- nestabilnost in težave z ravnotežjem, ki se najbolj kažejo pri hoji, zaradi česar lahko pride tudi do opotekanja in padcev,
- značilna parkinsonska drža, za katero so značilni nagnjenost telesa naprej ter sključenost glave in ramen,
- značilna hoja s kratkimi in podrsavajočimi koraki.
Sekundarni znaki Parkinsonove bolezni
Poleg primarnih pa se lahko pri bolnikih pojavijo tudi sekundarni znaki Parkinsonove bolezni, pri katerih ne gre za motorične težave, ampak za motnje v delovanju drugih telesnih funkcij. Za kakšne motnje točno gre in kako izrazite so, je sicer odvisno od posameznika, saj se omenjene motnje pri vsakem lahko kažejo v nekoliko drugačni obliki. Sekundarni simptomi tako lahko obsegajo različne motnje, kot so na primer:
- govorne motnje, zaradi katerih bolnik težko začenja z govorom, ta pa postaja veliko tišji, hitrejši in težje razumljiv, zato se bolniki z okolico ne morejo vedno ustrezno sporazumeti,
- motnje požiranja, zaradi katerih se lahko pri bolnikih pojavijo težave pri uživanju hrane in pijače,
- motnje spanja, zaradi katerih bolniki ponoči ne morejo spati ali pa spijo zelo nemirno in se tako ne spočijejo dovolj, zato se zjutraj zbujajo utrujeni in izčrpani, prav tako pa se lahko pojavijo tudi motnje v samem ritmu spanja (recimo spanje podnevi namesto ponoči),
- pretirano izločanje potu tudi v mirovanju,
- motnje spomina, ki se lahko razvijejo tudi v parkinsonovo demenco, zaradi česar lahko pride do pešanja mentalnih sposobnosti,
- težave z uriniranjem ali uhajanje urina,
- spolne motnje,
- prebavne motnje (predvsem zaprtost),
- pojav bolečine v mišicah in sklepih,
- anksioznost ali razdražljivost,
- depresija in druge psihične motnje.
Lajšanje simptomov bolezni
Znaki Parkinsonove bolezni sprva navadno niso zelo izraziti oziroma so na začetku lahko popolnoma neopazni, a že čez nekaj časa lahko začnejo močno oteževati bolnikovo življenje, saj gre za napredujočo bolezen, ki povzroča postopno slabšanje stanja. Zdravljenje je zato usmerjeno k lajšanju simptomov, tako primarnih kot sekundarnih.
Za lajšanje sekundarnih simptomov se uporabljajo predvsem različna zdravila, pa tudi obravnave pri različnih strokovnjakih (npr. logopedu, ki z različnimi vajami pomaga pri motnjah govora). Zdravnik pa takoj po postavitvi diagnoze bolnikom predpiše tudi zdravila, ki pomagajo povečati raven dopamina v gibalnem centru možganov ali zavirajo njegovo razgradnjo, s čimer je možno upočasniti razvoj bolezni ter zmanjšati težave z gibanjem in motoriko. Poleg samih zdravil pa lahko pri takšni vrsti težav bolniku pomagajo tudi:
- masaža, s pomočjo katere je možno uspešno sprostiti zakrčene in okorele mišice,
- plavanje in druge aktivnosti ter vadbe, s katerimi se ohranja bolnikova zmožnost gibanja,
- delovna terapija, s pomočjo katere se bolnik nauči, kako si olajšati nekatera vsakdanja opravila in kako si lahko prilagodi nekatere aktivnosti, da čim dalj časa ostane samostojen,
- fizioterapija, ki pomaga pri premagovanju gibalnih motenj in ohranjanju gibalnih sposobnosti, predvsem pa je z njo možno doseči veliko večjo stabilnost pri hoji in različnih drugih aktivnostih in opravilih.
Nekatere od naštetih metod so bolniku na voljo v okviru zdravstvenega zavarovanja, druge samoplačniško. Med njimi je recimo tudi fizioterapija na domu, ki lahko močno olajša življenje bolnika, sploh če se ta težko giblje in zato težko obišče fizioterapevta na drugi lokaciji, hkrati pa je program vaj, ki ga izvaja izkušen fizioterapevt, individualno izbran posebej za določeno osebo, zato so rezultati boljši. Pri zdravljenju oziroma pri vseh metodah, ki so namenjene lajšanju simptomov, je namreč pomembno, da so čim bolj prilagojene bolniku, njegovemu stanju, počutju in zmožnostim.
Z zdravljenjem je treba začeti takoj po postavitvi diagnoze, saj je tako možno dalj časa ohranjati zmožnost gibanja in samostojnost bolnika, prav tako pa je pri njem potrebno tako sodelovanje bolnika kot njegovih svojcev, ki lahko znatno pripomorejo k lažjemu obvladovanju bolezni in k temu, da kljub diagnozi bolnik živi čim bolj kakovostno.
Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori
Zakaj lahko z vašo metodo pomagate, kljub temu da imajo Parkinsonove bolezni in različne vrste Parkinsonizmov, različne znake in simptome?
Znaki in simptomi so seveda zelo različni, zato medikamentozno zdravljenje posameznikom različno učinkuje. Kar se tiče fizičnega propadanja pa žal vse različice bolezni prizadenejo podobne mišične skupine, kar posledično zmanjša kakovost življenja posameznika. Z našo metodo sistematično rehabilitiramo vse ključne mišične skupine, ki so ali še bodo prizadete.
Ali vaša metoda pomaga vsem bolnikom, ki imajo Parkinsonovo bolezen?
Tako je. Prav vsi bolniki, ki imajo Parkinsonovo bolezen, si lahko z našo metodo rehabilitacije izboljšajo svoje fizično stanje.
Kako pogosto se največkrat izvajajo terapije pri bolnikih, ki imajo znake Parkinsonove bolezni?
Večina pacientov pri nas, ki imajo znake Parkinsonove bolezni, izvaja 1-3 terapije tedensko. Veliko je odvisno od napredovanja bolezni, koliko posameznik po našem programu vadi tudi sam itd.