Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Sprva se kaže predvsem s pozabljivostjo in izgubo kratkoročnega spomina, nato pa se pojavijo tudi čustvene spremembe in celo različne spremembe osebnosti. Bolniki tako lahko postanejo ne le zaskrbljeni in razdražljivi, ampak tudi zelo sumničavi, prestrašeni ali agresivni, njihove miselne sposobnosti in spomin pa vse bolj pešajo. Zaradi tega je nujno, da se bolnikom, ki jih je doletela Alzheimerjeva bolezen, čim prej postavi pravilna diagnoza, ki pomaga tudi svojcem, da lažje razumejo vedenje in obnašanje bolnika, hkrati pa je po postavitvi diagnoze možno nekatere simptome z ustreznimi zdravili in drugimi metodami zdravljenja tudi ublažiti ter tako olajšati življenje tako bolniku kot svojcem.

Kaj je Alzheimerjeva bolezen in zakaj nastane?

Alzheimerjeva bolezen je kronična nevrodegenerativna bolezen, ki je pogostejša pri ženskah kot pri moških – verjetno zaradi daljše življenjske dobe žensk. Najpogosteje prvi znaki pojavijo kmalu po 65. letu, s staranjem pa postopoma postajajo vedno bolj izraziti. Odkril jo je Alois Alzheimer leta 1907 in po njem je dobila tudi ime, povzročajo pa jo degenerativne oziroma patogene spremembe v možganih, zaradi katerih pride do pozabljivosti, motenj v spominu in presoji, dezorientiranosti in postopnega upada kognitivnih funkcij. Simptomi so tako podobni kot pri drugih oblikah demence, pri čemer Alzheimerjeva bolezen predstavlja kar 70 % vseh demenc, torej je med vsemi vrstami demence najbolj pogosta.

Kakšni so znaki bolezni?

Ker Alzheimerjeva bolezen sčasoma napreduje, prvi znaki niso zelo očitni in jih tako bolnik kot okolica spregledajo ali pogosto sprejmejo kot normalne znake staranja. Normalno je namreč, da spomin s starostjo začne pešati in da začnejo upadati tudi nekatere druge miselne funkcije, vendar pa Alzheimerjeva bolezen ta proces pospeši, poleg tega pa se postopoma začnejo pojavljati tudi drugi znaki oziroma simptomi, kot so:

  • vedno večja pozabljivost,
  • izgubljanje spomina na nedavne dogodke,
  • slabljenje kratkoročnega spomina,
  • nezmožnost se spomniti nekaterih besed, imen itd.,
  • nezmožnost prepoznavanja obrazov bližnjih,
  • vedno manjša sposobnost koncentracije,
  • motnje v presoji,
  • upadanje kognitivnih funkcij,
  • nezmožnost računanja, pisanja, branja,
  • čustvene spremembe in čustvena labilnost,
  • nenehna zaskrbljenost ali prestrašenost,
  • nemirnost in razdražljivost,
  • motnje spanja ali nespečnost,
  • izguba občutka za čas in dnevno-nočni ritem,
  • dezorientiranost v prostoru in času,
  • zmedenost in tavanje,
  • spremembe osebnosti,
  • nezainteresiranost za okolico,
  • sumničavost ali celo agresivnost,
  • osebna neurejenost in vedno slabše higienske navade,
  • nesposobnost skrbi zase in odvisnost od drugih.

Kako poteka diagnosticiranje?

Diagnozo se določi na podlagi pregleda pri zdravniku, pri čemer se opravi tudi različne preiskave in preproste teste, s katerimi se testira upadanje bolnikovih kognitivnih sposobnosti. Običajno je potreben tudi obisk pri psihiatru, ki potrdi diagnozo osebnega zdravnika. Glavni problem je, da bolniki velikokrat nočejo obiskati zdravnika ali sodelovati pri preiskavah, zato je pri tem nujna pomoč svojcev, ki pomagajo bolnika prepričati v nujnost sodelovanja z zdravnikom. Le tako se namreč lahko postavi ustrezna diagnoza.

Ali je razvoj bolezni možno preprečiti?

Razvoja bolezni zaenkrat žal še ni možno preprečiti, poznamo pa dejavnike, ki lahko vplivajo na zmanjšanje tveganja za njen razvoj. To so:

  • redna miselna aktivnost,
  • vaje za krepitev spomina,
  • ohranjanje stikov z drugimi ljudmi,
  • dovolj počitka,
  • zdrav življenjski slog,
  • redna telesna dejavnost,
  • zdrava in pestra prehrana s čim manj nasičenih maščob,
  • čim več omega-3 maščobnih kislin v prehrani,
  • vitamin D,
  • izogibanje škodljivim razvadam, kot sta uživanje alkohola ali kajenje,
  • skrb za ohranjanje svojih telesnih in umskih sposobnosti.

Kako poskrbeti, da bi Alzheimerjeva bolezen napredovala čim počasneje?

Zdravljenje je usmerjeno k čim večji upočasnitvi in zaviranju razvoja bolezni. V ta namen se uporabljajo predvsem različna zdravil, katerih učinkovitost je večja, če jih bolnik začne jemati v zgodnejših fazah razvoja bolezni. To pa je možno le, če je Alzheimerjeva bolezen pravočasno odkrita in diagnosticirana. Pri tem imajo ključno vlogo svojci, saj bolnik sam njenih simptomov velikokrat ne opazi, jih zanika ali skuša prekriti.

Pri zaviranju razvoja bolezni in njeni upočasnitvi ter lajšanju simptomov pa lahko poleg zdravil v veliki meri pomaga tudi druge metode, kot so izvajanje vaj za boljši spomin in vaje za preprečevanja upadanja kognitivnih funkcij. Pomembno mesto pri zdravljenju pa ima lahko tudi fizioterapija, ki:

  • v zgodnji fazi pomaga ohranjati gibljivost, mobilnost in samostojnost pri različnih vsakodnevnih opravilih, s čimer skrbi za to, da bolniki ostanejo čim dlje aktivni, prav tako pa se s tem izboljšuje tudi hoja in preprečuje nastanek poškodb in padcev,
  • pri kasnejših fazah bolezni, ko bolnik večji del dneva preleži, pa lahko fizioterapija pomaga preprečevati upadanje mišične moči, skrbi za ohranjanje zmožnosti izvajanja vsaj nekaterih gibov, pomaga pri razgibavanju itd.

Fizioterapija je zagotovo najbolj učinkovita v zgodnji fazi, na njeno učinkovitost pa vpliva tudi rednost izvajanja vaj. Priporočljivo je, da fizioterapevt izvajanja nekaterih osnovnih vaj nauči tudi svojce, ki tako lahko tudi sami pomagajo bolniku pri lajšanju simptomov, ohranjanju gibljivosti in drugih telesnih funkcij.

 

casino siteleri