Kategorija: Možganska kap

Znaki možganske kapi

Možganska kap je resna zdravstvena težava, ki lahko povzroči hude poškodbe možganov in celo smrt. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap približno 10.000 ljudi, od tega jih približno 4.000 umre.

Znaki možganske kapi se lahko pojavijo nenadoma in brez opozorila. Pomembno je, da jih prepoznamo in takoj ukrepamo, saj lahko zgodnje zdravljenje zmanjša resnost posledic.

Vrste možganskih kapi

Glede na vzrok delimo možganske kapi na:

• Ishemična možganska kap, ki je najpogostejša vrsta kapi. Do nje pride, ko se možganska žila zamašijo, zaradi česar možgani ne dobijo dovolj kisika in hranil.
• Hemoragična možganska kap, ki je manj pogosta vrsta kapi. Do nje pride, ko se možganska žila razpoči in kri se izlije v možgane.

Znaki ishemične možganske kapi

Najpogostejši znaki ishemične možganske kapi so:

• Nenadna ohromelost ali otrplost obraza, roke ali noge, pogosto na eni strani telesa.
• Nenadna motnja govora ali razumevanja govora.
• Nenadna motnja vida, kot so dvojni vid ali zamegljen vid.
• Nenadna vrtoglavica, slabost ali bruhanje.
• Nenadna izguba zavesti.

Znaki hemoragične možganske kapi

Znaki hemoragične možganske kapi so lahko podobni kot pri ishemični možganski kapi, vendar se pogosto pojavijo tudi dodatni simptomi, kot so:

• Značilen glavobol, ki je lahko zelo močan.
• Težave z dihanjem.
• Zmedenost ali izguba zavesti.

Kako ukrepamo pri možganski kapi?

Če opazite katerega od znakov možganske kapi, takoj pokličite 112.

Do prihoda reševalcev lahko poskusite z naslednjimi ukrepi:

• Bolnika položite na ravno površino.
• Odprite mu vrat in prsni koš, da bo lahko lažje dihal.
• Ne dovolite mu, da jedo ali pije.

Preventiva možganske kapi

Možganske kapi lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo tveganje za njihovo pojavitev z naslednjimi ukrepi:

• Uravnoteženo prehrano, ki vključuje veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih žit.
• Redna telesna aktivnost, vsaj 30 minut na dan.
• Upoštevanje zdrave telesne teže.
• Kontrola krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
• Nekajenje.
• Omejitev uživanja alkohola.

Drugi dejavniki tveganja za možgansko kap

Poleg dejavnikov tveganja, ki jih lahko nadzorujemo, obstajajo tudi nekateri dejavniki tveganja, ki jih ne moremo nadzorovati. Sem spadajo:

• Starost. Tveganje za možgansko kap se povečuje s starostjo.
• Spol. Moški imajo v povprečju višje tveganje za možgansko kap kot ženske.
• Družinska anamneza. Če ima kdo v vaši družini možgansko kap, imate višje tveganje za razvoj te bolezni.
• Ravne rasne skupine. Ljudje afriške ali ameriško-afriške rase imajo v povprečju višje tveganje za možgansko kap kot ljudje evropske rase.
• Genetski dejavniki. Nekateri ljudje imajo genetsko nagnjenost k možganski kapi.

Posledice možganske kapi

Posledice možganske kapi so lahko zelo različne in jih je težko napovedati. Odvisno so od vrste kapi, velikosti območja možganov, ki je bilo poškodovano, in starosti ter splošnega zdravja bolnika.

Pri ishemični možganski kapi so posledice običajno manj resne kot pri hemoragični možganski kapi. Pri ishemični možganski kapi lahko poškodovane celice možganov včasih okrevajo, če se jim zagotovi hitro zdravljenje. Pri hemoragični možganski kapi pa je poškodba običajno bolj obsežna in nepopravljiva.

Možne posledice možganske kapi so:

• Ohromelost ali otrplost obraza, rok ali nog.
• Motnje govora ali razumevanja govora.
• Motnje vida, kot so dvojni vid ali zamegljen vid.
• Težave z dihanjem.
• Zmedenost ali izguba zavesti.

V hujših primerih lahko možganska kap povzroči tudi smrt.

Zdravljenje možganske kapi

Zdravljenje možganske kapi je odvisno od vrste kapi. Pri ishemični možganski kapi se lahko uporabljajo zdravila, ki raztapljajo strdek, ki povzroča blokado krvnega obtoka. Pri hemoragični možganski kapi pa se lahko uporablja kirurški poseg za zaustavitev krvavitve.

Poleg zdravljenja je pomembno, da bolnik po možganski kapi prejema rehabilitacijo, ki mu pomaga pri okrevanju. Rehabilitacija lahko vključuje fizioterapijo, ki pomaga pri izboljšanju gibljivosti, logopedijo, ki pomaga pri izboljšanju govora in razumevanja govora, in kognitivno rehabilitacijo, ki pomaga pri izboljšanju spomina, pozornosti in koncentracije.

Napoved

Napoved po možganski kapi je odvisna od vrste kapi, velikosti območja možganov, ki je bilo poškodovano, in starosti ter splošnega zdravja bolnika. Pri ishemični možganski kapi je napoved običajno boljša kot pri hemoragični možganski kapi.

Že samo zmanjšanje tveganja za možgansko kap za 10 % lahko reši več kot 10.000 življenj vsako leto.

Možganska kap in fizioterapija

Možganska kap tistemu, ki ga prizadene, lahko močno zaznamuje in oteži življenje, enako pa velja tudi za njegove svojce. V določenih primerih so sicer njene posledice zelo blage ali jih skorajda ni, saj gre za lažjo obliko, žal pa obstajajo številni primeri, v katerih ni tako. Kakšne bodo posledice, sicer ni možno vedeti vnaprej, saj so te odvisne od različnih dejavnikov in se od posameznika do posameznika lahko razlikujejo, zagotovo pa je pri hujših primerih potrebna zelo dolgotrajna rehabilitacija. Njen ključen del predstavlja tudi fizioterapija, ki pa ni pomembna le v obdobju začetne rehabilitacije, temveč tudi kasneje. Ker so nekatere posledice žal trajne, lahko fizioterapija izjemno koristi tudi tistim, ki so se že uspešno rehabilitirali. Z njo je mogoče ohranjati čim večjo samostojnost, gibalne in druge zmožnosti ter skrbeti za višjo kakovost življenja.

Kakšne posledice pusti možganska kap?

Možganska kap na vsakega posameznika vpliva nekoliko drugače. Navadno je močno prizadeta ena polovica oziroma ena stran telesa, zaradi česar pride tudi do težav pri izvajanju določenih gibov in opravil, hoja postane nezanesljiva ali celo nemogoča, pojavijo pa se tudi motnje ravnotežja in koordinacije gibov. Vse to v veliki večini primerov spremljajo še težave z govorom in požiranjem, lahko pa sta prizadeta tudi vid in sluh ali se pojavijo še kakšne druge zaznavne motnje. Obenem pa možganska kap povzroči tudi različne spremembe na vedenjskem in čustvenem področju, kar je prav tako treba upoštevati pri rehabilitaciji.

Odpravljanje težav, ki jih povzroča možganska kap

Kako se soočiti s posledicami, ki jih je pustila možganska kap? Takoj po njej običajno sledi daljša hospitalizacija, morda zdravljenje v zdravilišču ter vsa ostala rehabilitacija, ki se mora zagotovo nadaljevati tudi v domačem okolju. Slednjega je treba ustrezno prilagoditi, hkrati pa osebo, ki jo je prizadela možganska kap, spodbujati k čim večji samostojnosti, kar pa je možno doseči le, če v rehabilitacijo vložimo veliko energije in truda.

Žal je tako, da v zdravstvenem sistemu za rehabilitacijo poskrbijo le do neke mere – toliko, da se lahko oseba vrne v domače okolje, kjer zanjo poskrbijo svojci. Rehabilitacija torej takrat še ni čisto zaključena in pravzaprav bi se morala takrat še naprej nadaljevati z enako intenzivnostjo kot prej, kar pa v številnih primerih žal ne drži. Zaradi tega nekatere posledice in težave, ki bi se jih morda z ustrezno rehabilitacijo dalo odpraviti, vztrajajo celo življenje in tako postajajo trajne, sčasoma pa lahko vodijo tudi v poslabšanje stanja. Zaradi tega je tudi po prihodu v domače okolje nujno nadaljevati z ustrezno rehabilitacijo. Če tega ne storimo, se lahko pojavijo tudi nove težave, kot so na primer depresija, oslabelost in spastičnost mišic ter mišični krči, pa tudi padci in druge poškodbe, ki so posledica nezanesljive hoje in slabega ravnotežja.

Čeprav zdravila lahko pomagajo, pa se je treba zavedati, da rehabilitacija nikoli ne more potekati zgolj z zdravili. Slednja predstavljajo le enega od pripomočkov za lajšanje nekaterih primarnih in sekundarnih simptomov, medtem ko za čim večjo povrnitev vseh telesnih funkcij največ lahko naredimo s pomočjo delovne terapije, fizioterapije in izvajanja različnih vaj.

Potrebna je vseživljenjska rehabilitacija

Rehabilitacija mora biti vseživljenjska, saj so tudi nekatere posledice trajne oziroma lahko postanejo trajne, če se rehabilitacijo prehitro opusti. Glavni cilji vseživljenjske rehabilitacije so:

• doseganje in ohranjanje čim večje samostojnosti,
• izboljšanje kakovosti življenja,
• izboljšanje stanja in gibalnih ter drugih zmožnosti,
• preprečevanje ponovitve kapi,
• preprečevanje poškodb zaradi padcev,
• preprečevanje težav, do katerih pride zaradi nezmožnosti gibanja, ter drugih sekundarnih posledic.

Možganska kap – kako lahko pomaga fizioterapija?

Fizioterapija predstavlja zelo pomemben del rehabilitacije. Možganska kap namreč močno vpliva na zmožnost gibanja in hoje, kar je s pomočjo fizioterapije možno izboljšati. Fizioterapija naj bi se izvajala vsaj leto dni, saj okrevanje traja vsaj toliko časa, veliko koristi pa ima tudi v kasnejših obdobjih – pomaga lahko celo tistim, ki jih je možganska kap prizadela 10 ali 15 let nazaj. Z njo je namreč mogoče:

• preprečiti okorelost mišic,
• spodbuditi aktivnost in uporabo prizadete polovice telesa,
• poskrbeti za izboljšanje gibalnih funkcij na prizadeti strani telesa,
• okrepiti mišice in izboljšati njihovo vzdržljivost,
• izboljšati motoriko, koordinacijo in ravnotežje,
• preprečiti težave s padajočim stopalom in poskrbeti, da bo spet možna nemotena uporaba stopala pri hoji,
• izboljšati hojo in jo narediti bolj zanesljivo,
• preprečiti možnost za padce,
• preprečiti nepokretnost,
• poskrbeti za čim večjo samostojnost.

Fizioterapija na domu lahko pomaga vsem, ki jih je prizadela možganska kap

Fizioterapija je vsekakor koristna, še lažje pa je, če se izvaja kar doma. Fizioterapija na domu omogoča prav to – izvajanje vaj in terapije v domačem okolju, kar ima gotovo številne prednosti. Prilagojena je potrebam pacienta in njegovim zmožnostim, pri čemer se upoštevajo tudi morebitne pridružene bolezni. Fizioterapija na domu se začne z brezplačnim pregledom, na katerem fizioterapevt ugotovi trenutno stanje ter določi program vaj in presodi, kako pogosto bi jih bilo smiselno izvajati in kakšne cilje bi bilo z njimi mogoče doseči. Glede na to, da fizioterapija na domu daje zelo dobre rezultate, se je zanjo gotovo pametno odločiti. Če v to še niste popolnoma prepričani, pa je pametno fizioterapevta povabiti vsaj na prvi informativni obisk, saj je ta neobvezujoč in brezplačen.

Kako poteka okrevanje po možganski kapi z učinkovito fizioterapijo?

Da bi bilo okrevanje po možganski kapi čim hitrejše in čim bolj učinkovito, je najbolje, da se pacientovega okrevanja loti izkušen in profesionalen fizioterapevt. To je usposobljena oseba, ki bo najprej ocenila, kakšno je pacientovo stanje in nato predlagala terapijo z možnimi izidi. Možganska kap nastane zaradi kroničnih bolezni in strdkov ali krvavitev v možganih. Pusti pa lahko hude posledice na človekovi motoriki, govoru, mišicah in živčevju. Dosedanje izkušnje kažejo, da je kar 97 % pacientov, ki so se odločili za fizioterapijo po možganski kapi, povsem okrevalo oziroma do stopnje, ki jo je napovedal fizioterapevt na pregledu.

Preberi več