Therapia, fizioterapija na domu, d. o. o.

Telefon: 080 44 66 | E-mail: info@therapia-dom.si

Bolečine pri fibromialgiji

Bolečine pri fibromialgiji so po pripovedovanju bolnikov s to boleznijo podobne bolečinam, ki jih ljudje občutimo po napornem fizičnem delu, takrat, ko smo zelo utrujeni ali ko prebolevamo gripo. Bolezen povzroča različne simptome, a njen najbolj značilen simptom zagotovo predstavljajo prav boleče mišice. Poleg tega se pri bolnikih pojavijo tudi utrujenost, različne motnje spanja ter mnoge druge težave, ki se od bolnika do bolnika lahko razlikujejo.

Kaj je fibromialgija in kakšni so njeni simptomi?

Fibromialgija je kronična bolezen, ki se lahko pojavi v vseh življenjskih obdobjih, največkrat pa po 40. letu starosti. Prizadene mehka telesna tkiva, kot so mišice, vezi in kite, zato so tudi bolečine pri fibromialgiji vezane na te dele telesa. Gre za revmatizem mehkih tkiv, ki se lahko kaže z nekaterimi od naslednjih simptomov:

  • boleče mišice po vsem telesu,
  • nenehna utrujenost ali celo izčrpanost,
  • slabša telesna zmogljivost,
  • slabša zmožnost razmišljanja,
  • slabša zmožnost osredotočenja,
  • motnje spanja,
  • nepravilno delovanje živčnega sistema, zaradi česar nastopita potrtost in tesnoba,
  • glavoboli,
  • sindrom razdraženega črevesja,
  • pogosto uriniranje,
  • vrtoglavica,
  • mravljinčenje v udih idr.

Kakšne so bolečine pri fibromialgiji?

Najbolj značilen simptom te bolezni zagotovo predstavljajo bolečine. Bolečine pri fibromialgiji:

  • prizadenejo tako mišice kot vezi in kite,
  • se na začetku navadno pojavijo zgolj v enem delu telesa (npr. v vratu ali ramenih), nato pa se razširijo na celotno telo,
  • se kažejo kot občutek utrujenosti mišic, njihovega natezanja, zbadanja v njih ali na kakšen drugačen način,
  • lahko povzročajo tudi pekoč občutek v mišicah,
  • so običajno precej močne, vendar pa se njihova jakost skozi dan lahko spreminja,
  • lahko povzročijo tudi otrdelost ali okorelost mišic.

Simptomi so zelo podobni kot pri sindromu kronične utrujenosti

Bolečine pri fibromialgiji ter ostali simptomi te bolezni so podobni kot pri sindromu kronične utrujenosti (SKU), zato je obe obolenji težko ločevati med seboj. Pri obeh obolenjih se pojavijo simptomi, kot so velika utrujenost brez jasnega vzroka in motnje spanja, pogosto pa se pojavijo tudi kognitivne motnje, saj bolnik težko razmišlja, imate težave pri osredotočenju ter pomnjenju. Pogost simptom sindroma kronične utrujenosti pa so tudi boleče mišice, zaradi česar ga je še težje ločiti od sindroma fibromialgije, saj ne za eno ne za drugo obolenje še ni specifičnih diagnostičnih orodij, bolnik pa ima lahko tudi obe obolenji naenkrat.

Kako poteka postavitev diagnoze?

Ker vzrok bolezni ni znan in ker zaenkrat še ni specifičnih diagnostičnih orodij za to bolezen, postavitev pravilne diagnoze lahko predstavlja precejšno težavo. Zaradi podobnosti s simptomi drugih bolezni, kot so na primer duševne težave, depresija ipd. ter že prej omenjeni simptom kronične utrujenosti, je postavljena diagnoza lahko tudi napačna, sploh ker ‘od zunaj’ bolečine pri fibromialgiji in njeni drugi simptomi navadno niso vidni, zato se jih pripiše bolnikovemu duševnemu stanju in temu, da jih občuti zgolj ‘v svoji glavi’. Ker se pri bolnikih zaradi nenehne utrujenosti, bolečih mišic, nezmožnosti za delo in slabega počutja lahko res pojavijo tudi depresija in druge duševne težave, je takšna napačna diagnoza žal še posebej pogosta.

Zdravljenje bolezni in lajšanje simptomov

Zdravljenje bolečine pri fibromialgiji oziroma same bolezni mora biti multidisciplinarno, zato morajo pri njem sodelovati različni strokovnjaki, ki lahko bolniku pomagajo ublažiti simptome in izboljšati kakovost življenja. Vzroka bolezni zaenkrat namreč še ne poznamo, zato je zdravljenje osredotočeno na lajšanje simptomov, pri čemer se uporabljajo:

  • različna protibolečinska in druga zdravila,
  • antidepresivi, ki pomagajo proti težavam s spanjem ter zaradi vliva na centralni živčni sistem lahko pomagajo lajšati tudi bolečino,
  • uspavala za boljši spanec in premagovanje utrujenosti,
  • sproščanje pod toplo vodo (tuširanje, namakanje v banji, bazenu itd.),
  • hoja oziroma vsakodnevni sprehodi,
  • fizioterapija,
  • vadba v vodi,
  • vaje za krepitev mišične moči,
  • vaje za sproščanje mišične napetosti,
  • izogibanje stresu in čustvenim pretresom, ki lahko poslabšajo stanje,
  • skrb za zdravo življenje in ustrezno prehrano,
  • poučevanje bolnika in svojcev o naravni bolezni in njenih značilnostih.

Življenje z boleznijo

Bolečine pri fibromialgiji bolnika spremljajo nenehno in vsak dan, zato življenje z boleznijo nikakor ni lahko in je treba narediti vse, da bolniku čim bolj olajšamo simptome. Zelo pomembna je predvsem podpora okolice ter podpora različnih strokovnjakov, saj mora biti zdravljenje multidisciplinarno. Bolniki pogosto ne morejo več opravljati dela in vsakodnevnih aktivnosti v enaki meri kot pred boleznijo, zato jim je treba pomagati pri prilagoditvah službenih in drugih aktivnosti oziroma pri menjavi zaposlitve. Pomembno pa je narediti tudi vse za izboljšanje duševnega stanja, pri čemer imajo velik pomen zdravila, ki pomagajo tudi pri tem, da se bolnik ponoči lahko dobro naspi in tako vsaj nekoliko odpočije.

Poleg protibolečinskih zdravil je za premagovanje vsakodnevne bolečine pri fibromialgiji najbolj koristna fizioterapija, ki z različnimi vajami pomaga bolniku razgibati mišice in jih ob tem tudi sprostiti. Ob tem je koristno tudi, če bolnik sam skrbi za svojo fizično aktivnost glede na svoje zmožnosti. Zaradi omejenih gibalnih zmožnosti sta najbolj primerni aktivnosti hoja in plavanje, ki pozitivno vplivata tako na bolnikovo fizično kot psihično počutje.

Bolečine pri polinevropatiji

Bolečine pri polinevropatiji se navadno najprej pojavijo v stopalih, nato pa se postopno razširijo še v gležnje, noge in tudi roke. Gre namreč za kronično bolezen, ki največkrat nastane kot posledica sladkorne bolezni (lahko pa tudi zaradi drugih vzrokov) ter prizadene povezave do živcev na nogah in rokah. Zaradi neprijetnih ali zbadajočih občutkov, mravljinčenja in različnih drugih težav s senzoriko oziroma zaznavanjem tudi hoja in druge oblike gibanja postajajo vedno bolj otežene, kar vodi v več mirovanja, s tem pa se bolečine pri polinevropatiji le še poslabšajo.

Kakšni so dejavniki tveganja za razvoj bolezni?

Bolečine pri polinevropatiji se pojavijo zaradi prizadetosti perifernega živčevja, kar lahko vodi ne le do neprijetnih občutkov v rokah in nogah, ampak tudi do njihove omrtvičenosti in ohromelosti. Na razvoj takšnih težav oziroma same bolezni vplivajo različni dejavniki tveganja, med katerimi so na primer:

  • sladkorna bolezen, ki gotovo velja za najpomembnejši dejavnik tveganja, saj ima bolečine pri polinevropatiji kar polovica vseh oseb z več let trajajočo sladkorno boleznijo),
  • neurejen krvni sladkor, zato je v primeru težav treba skrbeti za nadzor nad njim,
  • starost (s starostjo narašča možnost za pojav takšnih težav),
  • povišana telesna teža,
  • zvišan krvni tlak,
  • dednost in genetski vzroki,
  • borelioza,
  • nekatere vrste raka,
  • kronična bolezen ledvic,
  • nekatere druge kronične in sistemske bolezni,
  • uživanje velikih količin alkohola, predvsem pa kronični alkoholizem,
  • kajenje,
  • povišane vrednosti holesterola in trigliceridov,
  • pomanjkanje vitaminov iz skupine B oziroma vitamina B12

Najpogostejši simptomi bolezni

Med najpogostejšimi simptomi bolezni so:

  • bolečine v stopalih in podplatih, pa tudi prstih na nogah, golenih in celotnem spodnjem delu nog, ki so najbolj izrazite takrat, ko bolnik miruje,
  • občutek zbadanja v nogah in stopalih,
  • mravljinčenje,
  • omrtvičenost in neobčutljivost okončin, zaradi česar lahko pride do nezavednih poškodb na nogah in rokah,
  • lahko se pojavi tudi t. i. diabetično stopalo, ko pride do neobčutljivosti stopala na dotik, bolečino itd., kar vodi v večjo možnost za nastanek poškodb, žuljev, ran in kožnih razjed na stopalih, zaradi slabše prekrvavitve pa se te poškodbe tudi slabše celijo in so manj odporne na infekcije, kar lahko povzroči dodatne zaplete ali celo amputacijo,
  • oslabelost nog in rok,
  • manj zanesljiva hoja in težave z njo,
  • slabšanje ravnotežja in s tem povečanje možnosti za padce,
  • težave z motoriko in koordinacijo gibov,
  • zaradi prizadetosti živčevja se lahko pojavijo tudi težave s prebavo, spolnimi funkcijami in uriniranjem,
  • pri nekaterih oblikah bolezni se lahko pojavi tudi prehitro bitje srca in s tem povečanje tveganje za srčno kap.

Kako ublažiti bolečine pri polinevropatiji?

Bolečine pri polinevropatiji nastanejo zaradi motenj v delovanju več dolgih perfernih živcev v rokah in nogah, ki zaradi bolezni začnejo propadati. Tega žal ni mogoče odpraviti, je pa mogoče z ustreznim zdravljenjem poskrbeti za lajšanje nekaterih simptomov bolezni in tako izboljšanje kvalitete življenja bolnikov. Bolečine pri polinevropatiji tako lahko lajšamo z zdravili, ki zmanjšajo težave približno za 30 %, pa tudi z različnimi drugimi metodami, torej je zdravljenje multidisciplinarno.

Ker najbolj pogost vzrok za nastanek zgoraj opisanih težav predstavlja sladkorna bolezen, je ključen skrben nadzor nad njo in skrb za uravnavanje krvnega sladkorja. Z zdravljenjem sladkorne bolezni se torej lahko upočasni ali prepreči razvoj nadaljnjih težav s perifernim živčevjem. Za preprečevanje poškodb na stopalih in t. i. diabetičnega stopala je nujna tudi udobna obutev in redna nega stopal, pri čemer je priporočljivo obiskovati tudi medicinsko pedikuro, na kateri bodo vse poškodbe in razjede pravočasno in ustrezno oskrbeli.

Gibanje je zelo koristno in pomaga ublažiti težave

Bolečine pri polinevropatiji postanejo bolj izrazite v mirovanju, zato je za bolnike zelo priporočljivo gibanje. Gibanje in hoja namreč:

  • lahko ublažita bolečine pri polinevropatiji oziroma pomagata, da jih bolnik lažje prenaša in da mu ne povzročajo več tako velikih težav,
  • pomagata zniževati telesno težo, ki je eden od dejavnikov tveganja za razvoj bolezni,
  • pomagata uravnati krvni sladkor ter s tem poskrbita za boljši nadzor nad sladkorno boleznijo.

Žal pa se zaradi bolezni bolniki težko gibajo oziroma gibanje sčasoma postaja zanje vedno težje, njihova motorika pa vedno slabša ter nimajo dobrega ravnotežja, kar povzroči nestabilno hojo in lahko vodi tudi k padcem. Zato je zelo pomembna tudi skrb za ohranjanje ravnotežja, boljše motorike in koordinacije gibov, za kar najbolje lahko poskrbijo različne vaje.

Najbolje je, če jih bolnik izvaja pod nadzorom fizioterapevta, ki bo vaje prilagodil bolnikovim zmožnostim, njegovim potrebam ter zdravstvenemu stanju ter poskrbel za čim boljše rezultate. Tako je možno ohraniti zmožnost gibanja in čim večje samostojnosti ter preprečiti poškodbe in padce, prav tako pa večja zmožnost gibanja pomeni tudi več možnosti za socialne stike in boljše psihično počutje bolnika.

Več ko se bo ta lahko gibal, lažje bo tudi prenašal bolečine pri polinevropatiji in lažje skrbel za uravnavanje krvnega sladkorja, kar je zelo pomembno pri zdravljenju bolezni. Fizioterapija tako predstavlja eno od ključnih oblik zdravljenja in pomoči v primeru bolečine pri polinevropatiji.

Bolečine v sklepih

Bolečine v sklepih predstavljajo težavo, s katero se sooča ogromno ljudi, še posebej starejših. V mlajših letih vzrok zanje največkrat predstavljajo poškodbe, v kasnejših življenjskih obdobjih pa poleg različnih bolezni do njih pride predvsem zaradi degenerativnih sprememb – obrabe sklepov. Kljub temu da slednja velja za sestavni del staranja, pa to še pomeni, da obrabe ni mogoče ublažiti in poskrbeti za to, da starostnikom ne povzročajo več tako velikih težav. K temu v veliki meri lahko pripomorejo tudi ustrezne vaje ter fizioterapija, ki je za vse starostnike še kako priporočljiva.

Kakšni so najpogostejši vzroki za bolečine v sklepih?

Bolečine v sklepih so lahko zelo raznolike. Boli lahko le eden od sklepov, pa naj si gre za ramo, koleno ali kakšen drug sklep, lahko pa boli tudi več sklepov naenkrat, pri čemer bolečina prehaja tudi v mišice, vezi in kosti. Vzroki za to so lahko zelo različni, saj so različni tudi dejavniki in bolezni, ki povzročajo takšne težave. Najpogostejši vzroki zanje so:

  • poškodbe in padci,
  • degenerativne spremembe (obraba sklepov),
  • revmatoidni artritis,
  • osteoartroza ali vnetje sklepov,
  • borelioza,
  • lupus,
  • protin idr.

Degenerativne spremembe

Velikokrat vzrok za težave s sklepi predstavljajo degenerativne spremembe. Te se navadno pojavijo že okrog 30. leta, a jih opazimo šele, ko toliko napredujejo, da nas zaradi njih začnejo boleti sklepi. Bolečine v sklepih, ki jih povzročajo degenerativne spremembe, se lahko pojavijo kadarkoli in nenadoma, pogosto pa jih izzove tudi bolj intenzivna fizična aktivnost ali preobremenitev. S staranjem težave še napredujejo, omilimo pa jih lahko tako, da bolečih sklepov ne obremenjujemo preveč, predvsem pa z ustreznimi vajami ojačamo mišice okrog njih in skrbimo za zmerno vsakodnevno telesno aktivnost.

Osteoartroza ali vnetje sklepov

Osteoartroza je degenerativna bolezen, ki povzroča vnetje sklepov. Zaradi nje bolijo kolena, koliki ali drugi sklepi, na katerih se lahko pojavi tudi oteklina. Včasih se pri premikih pojavijo tudi škrtanje, pokanje ali drugi zvoki, sčasoma pa lahko zaradi bolezni pride tudi do poslabšanja gibljivosti sklepa. Z osteoartrozo imajo težave predvsem ženske, starejše od 75 let, še posebej velik dejavnik tveganja za razvoj te bolezni pa je poleg genskih dejavnikov tudi povečana telesna teža.

Revmatoidni artritis

Artritis je kronična bolezen, ki najprej povzroči bolečine v zapestju, komolcih, rokah in stopalih, nato pa se te pojavijo še v kolenih in kolkih. Značilno za bolezen je predvsem to, da je prizadetih več sklepov naenkrat, čeprav so na začetku simptomi navadno blagi in neizraziti, sčasoma pa napredujejo. Zaradi bolezni lahko pride tudi do deformacije sklepov in s tem omejene gibljivosti.

Zdravljenje bolečine v sklepih

Zdravljenje bolečine v sklepih je usmerjeno predvsem v njeno zmanjševanje oziroma omilitev simptomov. Pri tem se uporabljajo:

  • protibolečinska zdravila,
  • hlajenje ali gretje obolelih sklepov,
  • razbremenitev obolelega sklepa,
  • uravnavanje oziroma zmanjševanje telesne teže,
  • različne vaje in fizioterapija,
  • zmerna redna telesna aktivnost.

Priporočljiva je zmerna in redna telesna aktivnost

Čeprav je ob pojavitvi bolečine v sklepih najprej priporočljivo mirovanje ter obisk zdravnika, ki bo ugotovil vzrok težav, pa jih prav zmerna in redna telesna aktivnost lahko pomaga omiliti oziroma je z njo možno preprečiti takšne težave. V primeru poškodbe je redna telesna aktivnost priporočljiva šele v fazi rehabilitacije, pri čemer se na začetku uporablja predvsem fizioterapija. V primeru različnih bolezni in stanj, kot so degenerativne spremembe, artritis, osteroartroza itd., ki povzročajo bolečine v sklepih, pa je prav redna zmerna telesna aktivnost tista, ki lahko prepreči simptome in izboljša stanje.

Kakšna telesna aktivnost je primerna za starostnike?

Bolečine v sklepih so še posebej pogoste pri starostnikih, ki imajo velikokrat omejeno gibljivost ter tudi različne druge bolezni, zaradi katerih ne morejo ali ne smejo izvajati vseh telesnih aktivnosti. Zaradi tega ne morejo biti redno telesno aktivni, čeprav bi bilo to zanje še kako priporočljivo. Z redno telesno aktivnostjo je namreč možno tudi v starosti poskrbeti za:

  • ohranjanje mišične mase in moči,
  • ohranjanje večje gibljivosti,
  • ohranjanje večje samostojnosti čim dalj časa,
  • boljši nadzor nad telesno težo,
  • boljše ravnotežje in s tem manj padcev in poškodb,
  • omilitev, zmanjševanje, preprečevanje bolečine v sklepih,
  • zmanjševanje otekline sklepov,
  • boljše počutje in razpoloženje.

Pri tem mora biti telesna aktivnost vedno prilagojena starostniku in njegovim zmožnostim, prav tako pa morajo biti pri izbiri upoštevane tudi vse njegove bolezni ter klinična slika. Zaradi tega izbira ustrezne telesne aktivnosti pri starostnikih nikakor ni lahka naloga, za še najbolj primerni pa veljata hoja in plavanje. Če starostnik ne zmore biti več telesno aktiven, je zelo gibalno omejen ali ima veliko različnih težav in bolezni, pa zelo dobro rešitev zanj predstavlja fizioterapija na domu.

Program vaj, ki ga pripravi in izvaja fizioterapevt na domu, je namreč popolnoma prilagojen posameznemu starostniku, tako da je čim bolj primeren zanj ter mu omogoča ostati telesno aktiven, hkrati pa je z njim mogoče doseči tudi izboljšanje stanja. Prav zaradi tega se fizioterapija na domu priporoča prav vsem starostnikom, z njo pa je mogoče omiliti, zmanjšati preprečiti tudi bolečine v sklepih, ne glede na to, kakšen je njihov vzrok.

Bolečine v vratu

Bolečine v vratu so lahko zelo neprijetne. Do njih največkrat pride zaradi napačnega položaja ali lege vratu med spanjem ali določenim opravilom, med katerim vztrajamo v prisilni drži, kot je na primer delo z računalnikom ali drugo sedeče delo. Nepravilna telesna drža, ki povzroča otrdele mišice, tako predstavlja zelo pogost vzrok za bolečine v vratu, nikakor pa to ni edini vzrok za takšne težave. Do teh lahko pride tudi zaradi degenerativnih sprememb ali osteoartroze vratne hrbtenice, različnih poškodb, pa tudi nekaterih bolezni.

Bolečine v vratu – vzroki in simptomi

Vratna hrbtenica predstavlja najbolj gibljiv del hrbtenice. Sestavljena je iz sedmih vratnih ali cervikalnih vretenc. Bolečine v vratu lahko izvirajo iz same vratne hrbtenice ali pa okoliških struktur. Pomembno vlogo pri delovanju vratne hrbtenice imajo tri skupine mišic, ki skrbijo za zmožnost gibanja vratu, njegovo vzravnano držo ter vzravnano držo glave. Zaradi nepravilne telesne drže ali vztrajanja pri določenem prisilnem položaju dlje časa lahko pride do napetosti v mišicah, s tem pa tudi do njihove togosti in otrdelosti, zato lahko bolečine v vratu izvirajo tudi iz vratnih mišic.

Bolečine v vratu so lahko zelo raznolike, poleg same napetosti, občutka togosti in slabše gibljivosti v vratnem delu pa jih lahko spremljata tudi tako imenovani tenzijski glavobol ali izžarevanje bolečine v ramena ter roke. Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi mravljinčenje. Glavni vzroki za takšne simptome so:

  • degenerativne spremembe vretenc in medvretenčnih ploščic,
  • poškodbe vratne hrbtenice,
  • različne bolezni,
  • otrdele vratne mišice.

Pri delovno aktivni populaciji najbolj pogost vzrok za težave predstavljajo otrdele vratne mišice, ki so predvsem posledica napačne telesne drže, pogoste pa so tudi poškodbe vratne hrbtenice. Pri starejših pa težave največkrat povzročajo degenerativne spremembe.

Kako si lahko pomagate sami?

V primeru blagih simptomov si lahko pomagate sami:

  • s počitkom v položaju, v katerem lahko razbremenimo vrat,
  • s toplimi ali hladnimi obkladki,
  • z zdravili za lajšanje bolečin,
  • z masažo,
  • z razgibavanjem in primernimi vajami.

Kdaj je treba obiskati zdravnika?

Če težave kljub zgoraj naštetim ukrepom ne izginejo, trajajo dlje časa ali se celo še stopnjujejo oziroma se ob njih pojavijo še druge težave, je treba obiskati zdravnika. K zdravniku se je smiselno opraviti tudi v primeru, če je vzrok težav poškodba, saj je dobro, da stanje po njej pogleda zdravnik in oceni, ali je potrebno zdravljenje oziroma rehabilitacija. Zdravnik se na podlagi pogovora s pacientom in pregleda odloči za postavitev diagnoze ter ustrezno zdravljenje oziroma napotitev k različnim specialistom (fizioterapevtom, ortopedom itd.), če je to potrebno.

Preventivni ukrepi za preprečevanje težav z vratno hrbtenico

Čeprav bolečine v vratu po določenem času velikokrat minejo same od sebe, pa je vseeno pametno ukrepati ter poskrbeti za to, da se ne bodo več pojavile oziroma da težave ne bodo še bolj napredovale. Pri tem si lahko pomagamo z naslednjimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje takšnih težav z vratno hrbtenico:

  • skrb za pravilno telesno držo,
  • pravilno dvigovanje bremen,
  • izogibanje dolgotrajnega sedenja,
  • izogibanje vztrajanja v prisilni drži,
  • prilagoditev delovnega okolja (pravilna višina stola, mize, računalniškega zaslona itd.),
  • redni odmori med delom,
  • skrb za dovolj gibanja in zdrav življenjski slog,
  • skrb za počitek.

Bolečine v vratu je treba jemati resno!

Čeprav so bolečine v vratu nekaj, s čimer se lahko v življenju sreča vsak od nas, pa to še ne pomeni, da jih ni treba jemati resno. Četudi ocenite, da ne gre za nič hujšega ali pa to oceni zdravnik, je vseeno dobro slediti zgoraj navedenim preventivnim ukrepom za preprečevanje težav z vratno hrbtenico. Zaradi nepravilne drže in mišične napetosti se namreč težišče telesa lahko premakne naprej, kar povzroči tudi pomik glave naprej in še bolj zgrbljeno držo. Takšna deformirana drža močno obremenjuje hrbtenico ter vodi v nadaljnje težave oziroma vedno bolj ovira tudi gibanje.

Kaj narediti, če bolečine v vratu nočejo izzveneti?

Za zdravljenje takšnih težav se zelo redko uporabljajo kirurški posegi, zato vam zdravniki z izjemo protibolečinskih tablet, priporočil o zdravem življenjskem slogu in nekaj ur fizioterapije, ne morejo ponuditi nobene druge rešitve za vaše težave, četudi vas vrat pogosto boli ali pa težave vztrajajo dalj časa. Tistih nekaj ur fizioterapije, ki vam jih pripada iz naslova zdravstvenega zavarovanja, pa je žal premalo, da bi se lahko stanje res izboljšalo, zato je v takšnem primeru pomembno, da ukrepate sami. Dobro rešitev predstavlja samoplačniška fizioterapija na domu, v katero se splača investirati, saj lahko z njeno pomočjo poskrbite za:

  • učenje pravilnih položajev za razbremenitev vratne hrbtenice,
  • pravilno razgibavanje vratu in s tem omilitev bolečine,
  • boljšo stabilnost trupa ter s tem manjšo obremenjenost mišic vratu,
  • boljši nadzor nad mišicami vratu in boljšo telesno držo,
  • ustrezno rehabilitacijo po poškodbah ali bolezenskih stanjih,
  • preprečevanje nadaljnjih težav z vratno hrbtenico.

Velikokrat je za to dovolj že samo nekaj dodatnih ur fizioterapije, na katerih bo izkušen fizioterapevt kar na vašem domu poskrbel za to, da se naučite razbremenilnih položajev in ustreznih vaj ter okrepite mišice, ki so pomembne za boljšo telesno držo. Fizioterapija na domu vam tako omogoča, da zmanjšate bolečine v vratu ter tako poskrbite tudi za njegovo boljšo gibljivost.

 

 

Bolečine v ramenih

Bolečine v ramenih lahko nastanejo zaradi nepravilne telesne drže pri sedenju in različnih drugih položajih telesa, pa tudi zaradi opravljanja ponavljajočih se gibov rok oziroma prisilne drže pri določenem opravilu ali športni dejavnosti. Pri tem lahko pride tudi do poškodb, ki so lahko tako neznatne, da se jih skorajda ne opazi, a lahko čez čas začnejo povzročati težave. Prav te poškodbe oziroma mikrotravme so namreč poleg večjih poškodb in degenerativnih sprememb eden najpogostejših vzrokov za bolečine v ramenih.

Preberi več

Bolečine v hrbtenici

Bolečine v hrbtenici

Bolečine v hrbtenici se lahko pojavijo v katerem koli obdobju življenja. Pogost vzrok zanje predstavljajo degenerativne spremembe (torej obraba diskov, vretenc ali drugih delov hrbta), zato s staranjem njihova pojavnost narašča, kar pa še ne pomeni, da ne morejo doleteti tudi mlajših. Kar ena četrtina ljudi, mlajših od 50 let, ima namreč bolečine v hrbtenici, pri čemer se te najpogosteje pojavijo v vratnem delu ali ledvenem delu oziroma križu. Težave se lahko pojavijo iz najrazličnejših vzrokov.

Preberi več

Bolečine v križu

Bolečine v križu

Bolečine v križu oziroma spodnjem delu hrbta vsaj enkrat v življenju doletijo skorajda vsakogar od nas. Težave se običajno pojavijo nenadno, praktično čez noč, ko je zaradi njih zjutraj težko vstati iz postelje, lahko pa se pojavijo tudi po dolgotrajnem sedenju ali fizični aktivnosti, pri kateri je bil spodnji del hrbtenice izpostavljen preveliki obremenitvi. Med najpogostejšimi vzroki za pojav bolečine v križu so:

Preberi več

Bolečine v kolku

Bolečine v kolku

Bolečine v kolku se pri odraslih najpogosteje pojavljajo zaradi obrabe kolčnega sklepa, ki jo povzroča tanjšanje hrustanca oziroma artroza, do njih pa lahko pride tudi iz različnih drugih vzrokov. Bolečine v kolku so namreč lahko povezane tudi s težavami s hrbtenico ali medenico, mišicami, kitami ali ožiljem, prav tako pa jih lahko povzročijo tudi različne poškodbe ali bolezni. Prav zaradi tega je marsikdaj težko določiti, kaj povzroča bolečino, oziroma so za ugotavljanje vzroka težav potrebne različne preiskave. Zagotovo pa obstajajo načini, kako takšne težave omiliti ali odpraviti ter ohraniti čim večjo gibljivost kolčnega sklepa.

Preberi več

Bolečine v nogah

Bolečine v nogah

Bolečine v nogah lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov. Do njih lahko pride zaradi različnih vrst poškodb ali preobremenitve spodnjega dela hrbta, prav tako pa gre lahko za posledico obrabe sklepov, slabe prekrvavitve ali različnih bolezni. Pri tem je pomembno, na katerem delu noge se pojavlja bolečina in kako močna oziroma intenzivna je.

V nekaterih primerih si lahko pomagamo s počitkom, v drugih pa lahko s pretiranim počitkom stanje le še poslabšamo, zato je pomembno narediti vse, da odkrijemo vzrok težav in tako s pravilnim pristopom skušamo izboljšati stanje.

Preberi več

Bolečine v kolenih

Bolečine v kolenih

Bolečine v kolenih so pogoste predvsem pri starejših, pri marsikom pa se težave začnejo pojavljati že v srednjih letih ali še prej, nato pa se v kasnejših obdobjih življenja le še stopnjujejo in postajajo vedno večje. Poleg same bolečine, ki je lahko tudi zelo močna, se običajno pojavljata tudi pordelost in otekanje, pa tudi različni drugi simptomi. Zaradi vsega naštetega lahko bolečine v kolenih povzročijo številne težave z gibljivostjo, s tem pa tudi težave pri hoji, vstajanju, določenih gibih.

Preberi več