Demenca je bolezen, ki večinoma prizadene starejše posameznike. V Sloveniji za demenco trpi slabih 33.000 ljudi, ker smo starajoča družba, je številka vsako leto višja. Zdravstveni sistem ni zmožen sprejemati tako velikega števila pacientov, zato je v zadnjih letih narastlo tudi povpraševanje po zasebnih fizioterapevtskih storitvah.
Kaj je demenca?
Demenca je možganska bolezen, ki se pojavi večinoma pri starostnikih. Največkrat bolezen povezujemo s postopnim izgubljanjem spomina, vendar pa bolezen običajno prizadene tudi druge kognitivne sposobnosti. Do nje pride zaradi prenehanja delovanja živčnih celic v možganih. Demenca postaja vedno pogostejša bolezen. Samo v Sloveniji že zdaj živi več kot 40.000 ljudi s to boleznijo, ampak se ta številka zaradi hitrega staranja prebivalstva tako hitro povečuje, da naj bi se do leta 2050 več kot še enkrat povečala – takrat naj bi to bolezen v Sloveniji leta 2050 imelo diagnosticirano že kar 85.000 ljudi, lahko pa tudi več. Življenjska doba se namreč daljša, demenca pa je najpogosteje diagnosticirana prav pri starejših.
Katere kognitivne sposobnosti prizadene demenca?
Demenca prizadene višje možganske funkcije, kot sta spomin in mišljenje. Bolezen prizadene,
- spomin,
- mišljenje,
- orientacijo,
- razumevanje,
- učne in računske sposobnosti,
- sposobnosti govornega izražanja in presoje.
Kaj je to demenca in katere vrste demenc poznamo?
Ime demenca ne opisuje le ene same bolezni, saj poznamo štiri različne vrste te bolezni, in sicer:
- Alzheimerjeva bolezen, ki je najpogostejša, saj prizadene okoli 60 odstotkov vseh obolelih. Zanjo je značilen upad miselnih sposobnosti.
- Bolezen z Lewyjevimi telesci doleti od 15 do 17 odstotkov bolnikov, njeni simptomi pa so izguba spomina in tresenje. Podobni so Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni.
- Vaskularna prav tako prizadene od 15 do 17 odstotkov bolnikov. Običajno se razvije po več zaporednih možganskih kapeh. Zanjo je značilen upad kognitivnih sposobnosti.
- Frontotemporalna je najmanj pogosta, saj se pojavi le pri 5 do 7 odstotkih obolelih. Ta oblika bolezni se lahko pojavi že od 35. leta starosti dalje. Bolnik ne izgubi kratkoročnega spomina, vendar pa se osebnostno spremeni in se nenadoma prične vesti neprimerno.
Simptomi
Demenca se lahko pojavi v različnih oblikah, najbolj prepoznavni zgodnji znaki pa so:
Izguba kratkotrajnega spomina
Pešanje spomina je sicer normalni del staranja, vendar tisti, pri katerih nastopi demenca, utrpijo precej večjo izgubo spomina.
Zmanjšana sposobnost kontemplacije
Zmanjšana sposobnost sledenja navodilom in načrtom (kuharski recepti, navodila za vožnjo itd.) in reševanja preprostih računskih operacij.
Težave z vsakodnevnimi opravili
Težave z opravljanjem vsakodnevnih opravil, kot so priprava čaja ali prestavljanje programov na televiziji.
Izgubljenost v prostoru in zmedenost
Demenca lahko povzroči, da posameznik ne prepozna, kje se trenutno nahaja oziroma kateri datum ali celo leto je trenutno.
Zmanjšana sposobnost presoje
Pešanje spomina je sicer normalni del staranja, vendar tisti, pri katerih nastopi bolezen, utrpijo precej večjo izgubo spomina.
Težave z vizualizacijo in predstavo
Zmanjšana sposobnost prepoznavanja vizualnih informacij. Bolezen vpliva na presojo razdalje, prepoznavanje različnih barv ipd.
Težave z govorom in izražanjem
Zmanjšane sposobnosti govornega in pisnega izražanja. Demenca vpliva tudi na poslabšanje pisave.
Zalaganje in izgubljanje predmetov
Mnogi bolniki se ne morejo sprijazniti, da zalagajo stvari in lahko pričnejo obtoževati druge, da jim kradejo.
Zmanjšana sposobnost odločanja
Demenca povzroči, da posameznik ne prepozna, kaj je pošteno ali razumno. Pri nekaterih se bolezen kaže tudi s tem, da prenehajo skrbeti za osebno higieno in urejenost.
Umik iz družbe in melanholičnost
Izguba zanimanja za druženje z drugimi, pasivnost in nezmožnost vodenja naravnega toka pogovora.
Spremembe v razpoloženju in osebnosti
Posameznik postane razdražljiv, depresiven, boječ ali vznemirjen. Lahko se prične obnašati neprimerno.
Depresija in hitra razdražljivost
Posamezniki, ki trpijo za demenco, so bolj razdražljivi in nihajo v razpoloženju.
Potek bolezni
Demenca se v večini primerov razvija postopoma, kar pomeni, da se najprej pojavijo blagi simptomi, ki pa se s časom slabšajo. Bolezen lahko povzroči tudi depresijo in anksioznost. Če naštete znake opazite pri sebi ali pri svojcih, se zato čimprej posvetujte z zdravnikom! Demenca nastane zaradi sprememb oziroma patoloških procesov v možganih. Povzročijo jih lahko različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni, ki uničijo možganske celice. Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek bolezni so:
- starost,
- genski dejavniki,
- nezdrav življenjski slog,
- povišan krvni tlak,
- depresija,
- diabetes.
Preventivni ukrepi
Za zmanjšanje dejavnikov tveganja je priporočena ustrezna prehrana, kot je na primer tako imenovana mediteranska dieta, ki je znana po nizkem holesterolu. Pomembna je tudi fizična aktivnost, poleg tega pa tudi psihična aktivnost, med katero spadajo na primer:
-
- branje,
- reševanje križank,
- učenje novega tujega jezika,
- učenje novih spretnosti (kvačkanje in druga ročna dela, uporaba računalnika itd.).
- Ohranjanje socialnih stikov.
- Zdrav življenjski slog
Diagnoza
Diagnoze ni lahko določiti, saj je potrebnih kar nekaj pregledov in testiranj. Za pravilno diagnozo posamezne podvrste je treba:
- pridobiti informacije o preteklih in sedanjih boleznih in zdravljenjih,
- narediti klinični pregled, s katerim zdravnik ugotovi vzrok težav ali ovrže sum na druge bolezni,
- opraviti kognitivne in nevrofiziološke teste, med katerimi preverjajo vse znake (spomin, govor, pisanje itd.),
- opraviti nevrološki pregled, s katerim zdravnik lahko ugotovi, kateri del možganov je prizadet,
- poskrbeti za dodatne preiskave (CT, MRI, EEG, laboratorijski testi).
Starostna pozabljivost še ni demenca
Demenca se največkrat povezuje z izgubo spomina, čeprav je to v resnici le eden od simptomov te bolezni, ki prizadene številne možganske oziroma kognitivne funkcije. Postopno pešanje spomina v starosti, kar imenujemo starostna pozabljivost, je sicer do določene mere popolnoma normalno in se dogaja večini starostnikov, zato vsako pozabljanje še ne pomeni, da je nastopila demenca. Da govorimo o tej bolezni, morajo biti izraženi še drugi simptomi, kot so predvsem:
- zelo izrazite težave s spominom in priklicem nekaterih podatkov, osnovnih informacij in besed,
- pogosta zmedenost,
- slaba orientacija,
- težave z govorom,
- težave s pisnim izražanjem,
- nezmožnost sodelovanja v pogovoru ali izmikanje pogovorov,
- izrazita pasivnost in nezainteresiranost za novice, druge ljudi ali karkoli drugega,
- hitro nihanje razpoloženja in pogosta razdražljivost,
- očitne osebnostne spremembe,
- agresija in obtoževanje drugih,
- pogosto izgubljanje predmetov.
Zdravljenje
Čeprav zdravila (še) ne poznamo, obstajajo različne terapije, ki lahko olajšajo simptome, ki jih povzroča bolezen. Zgodnja diagnoza prav tako omogoči, da se bolnik in njegovi svojci lahko pripravijo in uredijo vse potrebno za čas, ko se bodo simptomi znatno poslabšali. Demenca se zdravi različno glede na vzrok za njen nastanek oziroma podvrsto. Zdravila, ki bi upočasnilo ali ustavilo potek bolezenskih procesov, (še) ni. Obstajajo le zdravila, ki lahko začasno izboljšajo simptome. Poleg zdravil, ki jih predpiše zdravnik, imajo pomembno vlogo za spopadanje z boleznijo tudi s pomočjo različnih terapij, fizične in psihične aktivnosti, ustrezne čustvene podpore ...
Obstajajo številna zdravila, ki se lahko uporabljajo pri zdravljenju demence, zato lahko ustrezno terapijo z zdravili določi le zdravnik, pri čemer je treba po določenem času preveriti, kakšni so njihovi učinki in jih po potrebi nadomestiti z drugačno terapijo.
Na tržišče nenehno prihajajo tudi nova zdravila, saj se raziskovalci neizmerno trudijo, da bi našli način za zdravljenje te bolezni, zato pri bolnikih, pri katerih je bila demenca diagnosticirana že pred več leti, velja vsake toliko časa pri zdravniku preveriti, ali obstajajo kakšne nove, izboljšane možnosti farmakološkega zdravljenja.
Številna takšna zdravila imajo lahko tudi izrazite stranske učinke, na katere je treba biti pri jemanju pozoren – ker se bolniki takšnih stranskih učinkov slabo zavedajo, morajo biti nanje toliko bolj pozorni njihovi svojci. Nekatera zdravila za zdravljenje kognitivnih motenj in vedenjskih ter osebnostnih sprememb dovoljeno jemati le krajši čas.
Učinki različnih zeliščnih pripravkov in drugih podobnih dodatkov, kot so ginko, ginseng, vitamin E, antioksidanti in podobno, žal nimajo preverjenih učinkov.
Kognitivna rehabilitacija
je metoda, ki jo lahko skupaj izvajata poklicni terapevt in bolnikov prijatelj ali sorodnik. Vključuje kratke naloge, kot so uporaba mobilnega telefona ali druge vsakodnevne dejavnosti. Glavni namen terapije je, da bolnik prične uporabljati delujoče dele možganov tako, da pomagajo nedelujočim delom. Terapija je primerna za ljudi, pri katerih je demenca še zgodnji fazi.
Terapija s kognitivno stimulacijo
je terapija pri kateri bolnik sodeluje v skupinskih dejavnostih in vajah. Te so posebej zasnovane, da izboljšujejo najpogostejše težave, ki jih povzroča demenca, torej spomin, sposobnosti reševanja problemov in govorne sposobnosti. Terapija je primerna za ljudi, pri katerih se bolezen pojavi v blažji obliki.
Fizioterapija
pomaga pri izboljšanju fizičnega delovanja, na katerega vpliva demenca, kot so mobilnost, ravnotežje, koordinacija in moč, poleg tega pa pomaga tudi pri izboljšavi težav, ki nastopijo s starostjo, kot so omejena sposobnost gibanja, otekline, bolečina in povečano tveganje padca. Fizioterapija je pomembna, saj bolniku pomaga, da postane bolj neodvisen, kar posledično vpliva tudi na njegovo samozavest in vsesplošno počutje.
Obujanje spominov
Obujanje spominov in pripovedovanje življenjske zgodbe – pri tej metodi bolnika s pomočjo fotografij, glasbe, knjig in spominkov spodbujamo, da pove svojo življenjsko zgodbo in s tem ohranja spomine na svojo preteklost. Ta metoda lahko izboljša tudi razpoloženje in splošno počutje bolnika.
Pogosta vprašanja in odgovori
Imate veliko pacientov z demenco?
V našem podjetju so pacienti v večini stari od 70 do 100 let, kar pomeni, da je demenca pogosta diagnoza. V vašem podjetju je v povprečju od 20 do 25% dementnih starostnikov.
Se dementnega posameznika da rehabilitirati?
Seveda. Dementne paciente se rehabilitira na enak način kot ostale, ki nimajo demence. Sistem rehabilitacije za dementne paciente imamo v našem podjetju prilagojen. Pri pacientih, pri katerih lahko uporabljamo verbalno komunikacijo, le-to uporabljamo, pri tistih, ki pa to ni mogoče pa uporabljamo neverbalno komunikacijo. Malo je takšnih pacientov, pri katerih nobena od teh komunikacij ne deluje. Pri slednjih terapija, pri kateri bi pacienta lahko fizično okrepili, ne deluje. Zato vedno pred pričetkom terapij opravimo brezplačen pregled, kjer ocenimo, kako bi lahko pomagali.
Kako lahko izboljšate fizično stanje pacienta z demenco?
Pacienti zaradi demenca postajajo vedno manj aktivni, zato fizično nazadujejo. Naš terapevt poskrbi, da je dementen pacient dovolj aktiven in da fizično napreduje, saj mišice in podzavest pacienta niso dementni. Ko z vajami ponavljamo ene in iste gibe, le ti pridejo v podzavest in jih sam pacient začne uporabljati. Na tak način se okrepijo mišice in fizično stanje se izboljša.